Življenje ima smisel!
Navzlic izzivom, s katerimi se vsi soočamo, je naš ljubeči nebeški Oče načrt sreče zasnoval tako, da nismo obsojeni na neuspeh.
Več let sem bil dodeljen kot hišni učitelj sestri v svojem oddelku. Ni imela lahkega življenja. Imela je različne zdravstvene težave in vse življenje je čutila bolečine zaradi nesreče, ki se ji je v otroštvu pripetila na igrišču. Ločena pri dvaintridesetih letih, s štirimi majhnimi otroki, ki jih je morala vzgajati in zanje skrbeti, se je ponovno poročila pri petdesetih letih. Njen drugi mož je umrl, ko ji je bilo šestinšestdeset let, in ta sestra je nadaljnjih šestindvajset let živela kot vdova.
Kljub vseživljenjskim izzivom je bila do konca zvesta svojim zavezam. Ta sestra je bila strastna rodoslovka, redno je hodila v tempelj, zbirala je podatke o družinski zgodovini in jo zapisovala. Čeprav je imela veliko težkih preizkušenj in je brez dvoma včasih občutila žalost in osamljenost, je bila vedrega obraza ter blagega in prijetnega značaja.
Devet mesecev po njeni smrti je eden od njenih sinov v templju doživel neverjetno izkušnjo. Z močjo Svetega Duha je izvedel, da ima mati sporočilo zanj. Sporazumevala se je z njim, vendar ne z videnjem ali slišnimi besedami. V sinov um je prišlo naslednje nezmotljivo materino sporočilo: »Hočem, da veš, da ima življenje smisel, in hočem, da veš, da zdaj razumem, zakaj se je [v mojem življenju] vse zgodilo tako, kot se je – in vse je v redu.«
To sporočilo je še toliko bolj neverjetno, če upoštevamo njeno situacijo in težave, ki jih je ta sestra prenašala in premagala.
Bratje in sestre, življenje ima smisel! Zasnovano je tako, da ima smisel! Navzlic izzivom, srčnim bolečinam in težavam, s katerimi se soočamo, je naš ljubeči, modri in popolni nebeški Oče načrt sreče zasnoval tako, da nismo obsojeni na neuspeh. Njegov načrt nam omogoča, da se dvignemo nad svoje življenjske neuspehe. Gospod je rekel: »[T]o je moje delo in moja slava – da uresničim človekovo nesmrtnost in večno življenje.«
Če želimo biti koristniki Gospodovega »dela in slave«, in sicer »nesmrtnosti in večnega življenja«, moramo vseeno pričakovati, da se nas bo šolalo in učilo in da bomo šli skozi topilčev ogenj – včasih do naših skrajnih meja. Če bi se povsem izognili problemom, izzivom in težavam tega sveta, bi obšli proces, ki je zares potreben, da ima življenje smisel.
In zato ne bi smeli biti presenečeni, ko nas doletijo težki časi. Naleteli bomo na situacije, ki nas bodo preizkušale, in na ljudi, ki nam bodo omogočali, da bomo udejanjali pravo dobrotljivost in potrpežljivost. Vendar moramo prenašati svoje težave in pomniti, kar je rekel Gospod:
»In kdor bo svoje življenje dal zaradi mene, zavoljo mojega imena, ga bo spet našel, in sicer večno življenje.
Zato se ne bojte svojih sovražnikov [ali svojih problemov, izzivov ali preizkušenj tega življenja], kajti /…/ sem odredil, govori Gospod, da vas bom v vsem preizkusil, ali boste ostali v moji zavezi, /…/ da se vas bo lahko spoznalo za vredne.«
Ko smo zaradi svojih težav vznemirjeni ali zaskrbljeni ali ko se nam zdi, da morda prejemamo več kot dovolj življenjskih težav, se lahko spomnimo, kaj je Gospod rekel izraelskim otrokom:
»Spominjaj se vse[h] poti, po kateri[h] te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne.«
Lehi je sina Jakoba učil:
»[P]retrpel [si] stiske in veliko gorja. /…/ Vendar /…/ [bo Bog] tvoje stiske /…/ posvetil v tvojo korist. /…/ Zatorej vem, da si odkupljen zaradi pravičnosti svojega Odkupitelja.«
Ker je to življenje kraj preskušanja in so »preizkušnje pred nami in naš srčni mir zmotijo«, je koristno, da se spomnimo nasveta in obljube, ki ju najdemo v Moziju 23 in se navezuje na življenjske izzive: »Vendar – kdor zaupa [v Gospoda], ta bo poslednji dan povzdignjen.«
V mladosti sem osebno izkusil veliko čustveno bolečino in sramoto, ki je nastala zaradi nepravičnih dejanj drugega, kar je veliko let vplivalo na mojo samopodobo in občutek vrednosti pred Bogom. Vendar pričujem, da nas Gospod lahko okrepi in nas podpira v vsakršnih težavah, ki jih moramo izkusiti na svojem potovanju v tej dolini solz.
Znana nam je Pavlova izkušnja:
»Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij, [ki sem jih prejel], ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel.
Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene,
a mi je rekel: ‘Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.’ Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč.«
Ne vemo, kaj je bil Pavlov »trn v mesu«. Odločil se je, da ne bo opisal, ali gre za telesno obolenje, duševno ali čustveno šibkost ali skušnjavo. Vendar nam ni treba poznati te podrobnosti, da bi vedeli, da je trpel in prosil Gospoda za pomoč in da mu je na koncu Gospodova moč pomagala, da je to prestal.
Tako kot je bilo s Pavlom, sem bil z Gospodovo pomočjo nenazadnje čustveno in duhovno okrepljen in po veliko letih sem končno spoznal, da sem bil vselej človek osebne veljave in vreden evangelijskih blagoslovov. Odrešenik mi je pomagal, da sem premagal občutke nevrednosti in iskreno odpustil žaljivcu. Končno sem razumel, da je bila Odrešenikova odkupna daritev osebni dar meni in da me nebeški Oče in njegov Sin popolnoma ljubita. Zaradi Odrešenikove odkupne daritve ima življenje smisel.
Čeprav sem bil nenazadnje blagoslovljen, da sem spoznal, kako me je Odrešenik rešil in mi v teh izkušnjah stal ob strani, jasno razumem, da je bila nesrečna situacija mojih najstniških let moje osebno potovanje in izkušnja, katere rešitve in končnega izida ni mogoče preslikati na tiste, ki so trpeli in še vedno trpijo zaradi nepravičnega vedenja drugih.
Zavedam se, da nas življenjske izkušnje – dobre ali slabe – lahko naučijo pomembne lekcije. Zdaj vem in pričujem, da ima življenje smisel! Upam, da sem zaradi skupka svojih življenjskih izkušenj – dobrih in slabih – sočuten do nedolžnih žrtev dejanj drugih in čutim, kaj doživljajo zatirani.
Iskreno upam, da sem zaradi svojih življenjskih izkušenj – dobrih in slabih – prijaznejši do drugih, da z drugimi ravnam, kot bi ravnal Odrešenik, in da bolje razumem grešnika in da sem povsem pošten. Ko se začnemo zanašati na Odrešenikovo milost in spolnjujemo svoje zaveze, lahko služimo kot zgled daljnosežnih učinkov Odrešenikove odkupne daritve.
Podal bom zadnji primer tega, da ima življenje smisel.
Teta starešine Halesa, Lois VandenBosch, in njegova mati, Klea VandenBosch.
Moja mama v tem življenju ni imela lahke poti. Ni prejela nobenih priznanj ali posvetnih časti in po srednji šoli ni imela možnosti za izobraževanje. Kot otrok je zbolela za otroško paralizo, zaradi česar je vse življenje čutila bolečine in nelagodje v levi nogi. Ko je odrasla, je doživela veliko težkih in zahtevnih fizičnih in finančnih okoliščin, vendar je bila zvesta svojim zavezam in ljubila je Boga.
Ko je bilo moji mami petinpetdeset let, je umrla moja druga starejša sestra in za sabo pustila osirotelo osemmesečno hčerko, mojo nečakinjo. Iz različnih razlogov se je zgodilo, da je mama naslednjih sedemnajst let večinoma sama vzgajala mojo nečakinjo, pogosto v zelo težkih okoliščinah. Navkljub tem izkušnjam je vendarle srečno in voljno služila svoji družini, sosedom in oddelčnim članom ter veliko let služila kot uredbena delavka v templju. V zadnjih nekaj letih svojega življenja je mama zbolela za neko obliko demence; bila je pogosto zbegana in morala je ostati v domu za ostarele. Žal je bila sama, ko je nepričakovano umrla.
Nekaj mesecev po njeni smrti sem imel sanje, ki jih nisem nikdar pozabil. V sanjah sem sedel v svoji pisarni v Cerkveni upravni zgradbi. V pisarno je vstopila mama. Vedel sem, da je prišla iz sveta duš. Vselej se bom spominjal občutkov, ki sem jih imel. Rekla ni ničesar, vendar je izžarevala duhovno lepoto, ki je nisem nikdar prej izkusil in ki jo težko opišem.
Njen obraz in videz sta bila zares osupljiva! Spomnim se, da sem ji rekel: »Mama, tako lepa si!« in se skliceval na njeno duhovno moč in lepoto. Potrdila mi je – ponovno brez besed. Začutil sem, da me ima rada, in vedel, da je srečna in ozdravljena posvetnih skrbi in izzivov ter da neučakano pričakuje »veličastno vstajenje«. Vem, da je za mamo življenje imelo smisel – in da ima smisel tudi za nas.
Delo in slava Boga je, da uresniči »človekovo nesmrtnost in večno življenje«. Izkušnje tega življenja so del potovanja, ki nam omogoča, da rastemo in napredujemo proti nesmrtnosti in večnemu življenju. Sem nismo bili poslani, da bi nam spodletelo, ampak da bi uspeli v Božjem načrtu za nas.
Kralj Benjamin je takole učil: »In nadalje bi želel, da bi pretehtali blagoslovljeno in srečno stanje tistih, ki izpolnjujejo Božje zapovedi. Kajti glejte, v vsem so blagoslovljeni tako posvetno kot duhovno; in če bodo zvesto vztrajali do konca, bodo sprejeti v nebesa, da bodo tako lahko prebivali z Bogom v stanju neskončne sreče.« Drugače rečeno, življenje ima smisel!
Če prejmemo evangelijske uredbe, sklenemo zaveze z Bogom in potem te zaveze spolnjujemo, se pokesamo, služimo drugim in vztrajamo do konca, pričujem, da imamo tudi mi lahko to zagotovilo in popolno zaupanje v Gospoda, da življenje ima smisel! Pričujem o Jezusu Kristusu in da je naša veličastna prihodnost z nebeškim Očetom mogoča zaradi Odrešenikove milosti in odkupne daritve. V imenu Jezusa Kristusa, amen.