Generalna konferenca
Povezani z Jezusom Kristusom: postanimo sol zemlje
Oktobrska generalna konferenca 2024


10:49

Povezani z Jezusom Kristusom: postanimo sol zemlje

Ko ostajamo povezani z Gospodom, bodo naša življenja naravno odražala njegovo luč in mi bomo postali sol zemlje.

Odrešenik je učil, da ko smo »poklicani k [njegovemu] večnemu evangeliju in se zaveže[mo] z večno zavezo, se [nas] ima za sol zemlje«. Sol je sestavljena iz dveh skupaj povezanih elementov. Ne moremo biti sol sami zase; če naj bomo sol zemlje, moramo biti povezani z Gospodom, in to vidim, ko se družim s cerkvenimi člani po svetu – vidim zveste cerkvene člane, povezane z Gospodom, predane svojim prizadevanjem, da bi služili drugim in bili sol zemlje.

Vaša neomajna predanost je svetel vzor. Za vaše služenje smo hvaležni in ga cenimo.

Naša mladina je pokazala izjemen pogum in predanost. Navdušeno so sprejeli delo na družinski zgodovini in njihovi pogosti obiski Gospodove hiše so dokaz njihove predanosti. Njihova pripravljenost, da posvetijo čas in energijo, da služijo misijone po vsem svetu, odraža globoko in neomajno vero. Ne le sodelujejo, ampak so vodilni pri tem, da postanejo učenci, povezani z Jezusom Kristusom. Njihovo služenje izžareva luč in upanje in se dotakne brezštevilnih življenj. Vam, mladini Cerkve, se iskreno zahvaljujemo za vaše navdihujoče služenje. Niste samo prihodnost Cerkve, temveč njena sedanjost. In zares ste sol zemlje!

Rad imam Gospoda Jezusa Kristusa in se čutim blagoslovljenega zaradi priložnosti, da služim z vami v Gospodovi Cerkvi. Naša enotnost in moč, osnovana na naši skupni veri, nam zagotavlja, da na tem potovanju nismo nikoli sami. Skupaj lahko še naprej gradimo Božje kraljestvo, zakoreninjeni v služenju, ljubezni in neomajni veri.

Ko je Jezus Kristus učil ob Galilejskem jezeru, je pogosto uporabil vsakdanje elemente, znane njegovemu občinstvu, da je izrazil globoke duhovne resnice. Eden takih elementov je bila sol. Jezus je oznanil: »Vi ste sol zemlje.«2 To je izjava z velikim pomenom in pomembnostjo, zlasti za ljudi njegovega časa, ki so razumeli večplastno vrednost soli.

Starodavna obrt pridobivanja soli v Algarveju, južnem področju moje domovine Portugalske, sega tisočletja nazaj v obdobje rimskega cesarstva. Osupljivo je, da so se postopki, ki so jih uporabljali solinarji, poznani kot marnotos, od takrat le malo spremenili. Ti predani obrtniki uporabljajo tradicionalne tehnike, svoje delo opravljajo izključno na roke, in tako ohranjajo zapuščino, ki se je ohranila skozi stoletja.

S tem starodavnim postopkom poberejo to, kar se imenuje »solni cvet«. Da bi povsem cenili zapleten postopek pobiranja solnega cveta, je pomembno, da razumemo okolje, v katerem se prideluje. Obalna slana močvirja Algarveja nudijo idealne pogoje za pridelavo soli. Morska voda je speljana v plitve bazene, znane kot soline, kjer ostane, da pod močnim soncem izhlapeva. Ko voda izhlapeva, solni cvet oblikuje drobne kristale na površini solin. Ti kristali so neverjetno čisti in imajo enkratno krhko teksturo. Marnotos z vodne površine previdno posnamejo kristale in pri tem uporabijo posebna orodja, postopek, ki zahteva veliko spretnosti in natančnosti. Na Portugalskem tej kakovostni soli rečejo »smetana morske soli«, ker jo lahko nežno posnamejo kakor smetano, ki nastane na površini mleka. Ta nežna sol je cenjena zaradi svoje čistosti in izjemnega okusa, zaradi česar je dragocena sestavina v kulinariki.

Prav kakor marnotos vložijo veliko truda, da poberejo sol najboljše kakovosti, bi se morali tudi mi kot Gospodovo ljudstvo zaveze vedno po svojih najboljših močeh potruditi, da sta naša ljubezen in vzor, kolikor je mogoče, čisti odraz našega Odrešenika Jezusa Kristusa.

V starodavnem svetu je bila sol več kot samo začimba – bila je bistven konzervans in simbol čistosti in zaveze. Ljudje so vedeli, da je sol nujna za konzerviranje hrane in izboljšanje okusa. Razumeli so tudi resne posledice tega, če sol zaradi onesnaženja ali razredčenja izgubi svojo slanost ali okus.

Prav kakor sol lahko izgubi svoje bistvo, lahko tudi mi izgubimo svojo duhovno vitalnost, če naša vera v Jezusa Kristusa postane površinska. Na zunaj smo morda videti enako, a brez močne notranje vere izgubimo sposobnost, da bi v svetu nekaj spremenili in iz ljudi okrog nas pritegnili najboljše.

Torej, kako svojo energijo in trud lahko usmerimo v to, da nekaj spremenimo in smo sprememba, ki jo svet danes potrebuje? Kako lahko ohranimo to, da smo učenci in smo še naprej pozitiven vpliv?

V mislih mi še vedno odzvanjajo besede našega dragega preroka: »Bog želi, da sodelujemo in drug drugemu pomagamo. Zato nas na zemljo pošilja v družinah in nas organizira v oddelke in kole. Zato nas prosi, naj drug drugemu služimo in pomagamo. Zato nas prosi, naj živimo v svetu, a naj ne bomo od sveta.«

Če si življenje zapolnimo s smislom in služenjem, se izognemo duhovni apatiji; po drugi strani pa, če smo v življenju prikrajšani za duhovni smisel, pomembno služenje drugim in svete priložnosti za premišljevanje in razmišljanje, nas postopoma zadušijo lastne dejavnosti in lastni interesi, zaradi česar tvegamo, da bomo izgubili svoj okus. Protistrup temu je, da smo še naprej vključeni v služenje – si goreče prizadevamo za dobro in za izboljšanje sebe in družbe, v kateri živimo.

Moji dragi bratje in sestre, kakšen blagoslov imamo mi vsi danes, da pripadamo Cerkvi Jezusa Kristusa, in imamo priložnost, da služimo v njegovi Cerkvi. Naše okoliščine se morda razlikujejo, a mi vsi lahko nekaj spremenimo.

Spomnite se marnotosov, solinarjev; uporabljajo preprosta orodja, da poberejo najboljše kristale, najboljšo sol! Tudi mi lahko delamo preproste stvari in s stalnim prizadevanjem in majhnimi ter smiselnimi dejanji lahko poglobimo svojo privrženost in predanost Jezusu Kristusu. Sledijo štirje preprosti, vendar pomembni načini, kako si lahko prizadevamo biti sol zemlje:

  1. Gospodova hiša naj bo v središču naše predanosti. Zdaj, ko so templji bližje kot kadarkoli prej, nam bo to, da bomo dajali prednost rednemu čaščenju v Gospodovi hiši, pomagalo, da se bomo osredotočali na to, kar je najpomembnejše, in ohranjali naše življenje osredotočeno na Kristusa. V templju najdemo srce naše vere v Jezusa Kristusa in dušo naše predanosti njemu.

  2. Namerno se trudimo krepiti druge, tako da skupaj živimo evangelij. Svoje družine lahko krepimo s stalnim in namernim prizadevanjem, da evangelijska načela prinesemo v svoje življenje in v domove.

  3. Bodimo pripravljeni sprejeti poklic in služiti v Cerkvi. Služenje v naših lokalnih občestvih nam omogoča, da drug drugega podpiramo in skupaj rastemo. Čeprav služenje ni vedno prikladno, je vedno nagrajujoče.

  4. In nazadnje, digitalna komunikacijska orodja uporabljajmo z določenim ciljem. Danes nam digitalna komunikacijska orodja omogočajo, da se povezujemo kot nikoli prej. Sam tako kot večina vas uporabljam ta orodja, da se povezujem z brati in sestrami v Cerkvi in s svojo družino in prijatelji. Ko se z njimi povežem, čutim, da smo si bližje; drug drugemu lahko služimo v časih stiske, kadar ne moremo biti dejansko prisotni. Ta orodja so nedvomno blagoslov, pa vendar nas ta ista orodja lahko odvračajo od globokih in pomembnih odnosov, in nazadnje povzročijo, da nas potegne v navade, ki tratijo naš čas za manj smiselne dejavnosti. Prizadevanje, da smo sol zemlje, obsega veliko več kot le neskončno ogledovanje videov na 15-centimetrskem zaslonu.

Če Gospodovo hišo ohranjamo v središču našega življenja, namerno krepimo druge, tako da živimo po evangeliju, sprejmemo poklice, da služimo, in digitalna orodja uporabljamo namerno, lahko ohranjamo svojo duhovno vitalnost. Prav kakor ima sol v svoji najčistejši obliki moč, da izboljšuje in ohranja, tako jo ima tudi naša vera v Jezusa Kristusa, kadar jo gojimo in varujemo s svojo predanostjo krščanskemu služenju in ljubezni.

Ko ostajamo povezani z Gospodom, bodo naša življenja naravno odražala njegovo luč in mi bomo postali sol zemlje. S tem prizadevanjem ne obogatimo samo svojega življenja, temveč okrepimo svoje družine in svoje skupnosti. Molim, da bi si prizadevali ohranjati to povezavo z Gospodom, nikoli izgubili okusa in bili droben, majcen kristal soli, kakršni Gospod želi, da bi bili. V imenu Jezusa Kristusa, amen.