2015
Kwōn Kamōje ilo an Urur Wōt Til eo Am̧
Oktoba 2015


Ennaan eo an Būreejtōnji eo Kein Kajuon

En Dedeļo̧k ilo an Urur Wōt Til eo Am̧

Runners passing a torch.

Pija jān Comstock/Stockbyte/Thinkstock

Etto ilo Greece, rittōr ro rekijon̄ lōke doon ilo iaekwōj relay ņaetan lampadedromia.1 Ilo iaekwōj in, rittōr ro rej jibwe juon til ilo peir im ettōrļo̧k kake n̄an rittōr eo juon m̧ae iien rittōr eo āliktata ej tōpar ļain in kōjem̧ļo̧k eo.

Kawiinin eo kar jab leļo̧k ilo nōbar n̄an tiim eo me em̧ōkaj an ettōr—kar leļo̧k ilo nōbar n̄an tiim eo etōpar ļain in kōjem̧ļo̧k eo ilo an urur wōt til eo aer.

Ewōr juon katak em̧m̧an ijin, juon eo im katakin jān rikanaan ro etto im raan kein: ilo an lukkuun aorōk iaekwōj eo, ebar ļap an aorōk bwe jen kam̧ōje ilo an urur wōt til eo ad.

Solomon Ekar Ijjino ilo An Kajoor

Kiin̄ Solomon ej juon waanjon̄ak kōn juon armej eo ekar ijjino ilo kajoor. Ke ekar jodikdik wōt, ekar “iakwe Irooj, im ear etetal ilo kien ko an Devid jemān” (1 Kiin̄ 3:3). Anij ekar m̧ōņōņō ippān im Ekar ba, “Kwōn kajjitōk ta Inaaj lewaj” (1 Kiin̄ 3:5).

Ijjelo̧kun an kajjitōk m̧weie ak juon mour eaitok, Solomon ekar kajjitōk kōn “jeļāļo̧kjeņ bwe in ekajet riaelōn̄ ro Am̧, bwe in maron̄ kile em̧m̧an im nana” (1 Kiin̄ 3:9).

Menin ekar lukkuun kam̧ōņōņōik Irooj kōn menin Ekar kōjeraam̧m̧an Solomon jab wōt kōn māletlet ak Ekar barāinwōt kōn m̧weie etar jān jon̄an im aetok raan in an mour.

Solomon ekar lukkuun mālōtlōt im ekar kōm̧m̧ani elōn̄ men ko reļļap, ekar jab kajoor ilo jem̧ļo̧kin. Ekaburom̧ōjm̧ōj, tokālik ilo mour eo an, “Innām Solomon ear kōm̧m̧an nana im̧aan mejān Irooj, im ear jab kanooj ļoor Jeova, āinwōt Devid jemān” (1 Kiin̄ 11:6).

Kadedeikļo̧k Iaekwōj eo Ad Make

Ewōr jete iien jekar jino juon men im jab kadedeikļo̧k? Kaidikdikļo̧k ko? Būrookraam̧ in Kāājimourur ko? Kallim̧ur n̄an riiti jeje ko rekwojarjar aolep raan? Jokālet ko n̄an ad erom rikaļoor ro rem̧m̧anļo̧k an Jisōs Kraist?

Ewi emakijkij in ad kōm̧m̧ani kallim̧ur ko ilo Jānwōde im jibadeki kōn jibadbad ko rekajoor ium̧win elōn̄ raan ko, wiik ko, ak aaet ium̧win jejjo wōt allōn̄ ko innām jej loe jān Oktoba, ad jibadbad in kakūrm̧ool kallim̧ur ko ad emōj an makunļo̧k im ejjeļo̧k ad ikdeleel?

Juon raan ikar loe juon pija ekōjak kōn juon kidu ej babu iturin juon peba eo ekar katibdikdiki. Ilo peba eo emōj je āinwōt in, “Certificate of Dog-Obedience Training.”

Jet iien jej āinwōt in.

Ewōr ad kōņaan kadedeikļo̧k jibadbad ko; jej kajoor jinoi; jekōņaan bwe jen lukkuun tōprak. Ak ilo jem̧ļo̧kin, jej katibdikdiki kallim̧ur ko ad, jab elļo̧k n̄ani, im meļo̧kļo̧ki.

Ej piktokin armej n̄an wōtlo̧k, likjab, im jet iien kōņaan in kabōjrak kōj jān iaekwōj eo. Ak āinwōt rijilōk ro an Jisōs Kraist, jaar kallim̧ur jab wōt n̄an jino iaekwōj eo ak barāinwōt n̄an kadedeikļo̧k—im kadedeikļo̧k ilo an urur wōt til eo ad. Rilo̧mo̧o̧r eo ekar kallim̧uri rijilōk ro An, “A eo enaaj kijenmej n̄an jem̧ļo̧kōn, e in enaaj mour” (Matu 24:13).

In dibdiki ta in Rilo̧mo̧o̧r eo ekar kallim̧ur kake ilo raan eo ad: Eļan̄n̄e jej kōjparok kien ko An im ededeļo̧k ilo an urur wōt til eo ad, jenaaj bōk mour indeeo, eo ej ļaptata iaan aolep menin letok an Anij (lale K&B 14:7; bar lale 2 Nipai 31:20).

Meram Eo Me Ej Jāmin Jako

Jet iien ālkin wōtlo̧k, likjab, ak bōlen ebbweer, jej inepata im tōmak bwe meram eo ad emōj an kun im jeluuji iaekwōj eo. Ij kam̧ool bwe Meram eo an Kraist ej jab maron̄ kun. Ej romaak ilo marok ilo bon̄ im enaaj bar kōmeram būruwōd eļan̄n̄e jej leļaļļo̧k būruwōd n̄an E (lale 1 Kiin̄ 8:58).

Jekdo̧o̧n ewi emakijkij in ak jon̄an ad wōtlo̧k, Meram eo an Kraist ej urur im meramļo̧k. Im mekarta ilo juon bon̄ emarok jilōn̄lōn̄, eļan̄n̄e jej bun̄ m̧aanļo̧k n̄an E, meram eo An enaaj rome ellor ko im kōmeram jetōb ko ad.

Iaekwōj in ad rikaļoor ej jab juon ettōr ekadu; ej juon ettōr eaitok. Im jidik oktak enaaj waļo̧k n̄e enaaj mōkaj ad ettōr. Ilo m̧ool, wāween eo de eo im jemaron̄ in luuji iaekwōj in ej n̄e jej āliktata ettōr im ebbweer.

Toon wōt ad wōnm̧aanļo̧k im wanlōn̄ļo̧k im bun̄ m̧aanļo̧k n̄an Rilo̧mo̧o̧r eo ad, jej wiini iaekwōj in ad ilo an urur wōt im meram wōt til eo ad.

Bwe til in ej jab kōn wōn kōj ak kōn ta eo jej kōm̧m̧ane.

Ej kōn Rilo̧mo̧o̧r eo an laļ in.

Im bwe ej juon Meram ej jāmin naaj maron̄ marokļo̧k. Ej juon Meram eo mej ej oranļo̧k maroklep, ej kōmour kinej ko ad, im urur aaet ilo iien liajļōļ im iien marok jilōn̄lōn̄.

Ej juon Meram eo me ej eļļā jān jeļā otemjej.

Kōm̧m̧an bwe jen kadedeiki iaļ in jekar jino jeraki iaļap ie. Im kōn jipan̄ eo an Rilo̧mo̧o̧r eo ad im ad Ripinmuur, Jisōs Kraist, jenaaj kadedeiki ilo m̧ōņōņō im kōn til ko rej urur wōt.

Kakeememej

  1. Harpers Dictionary of Classical Antiquities (1898), “Lampadedromia,” www.perseus.tufts.edu/hopper. Pausanias ej kōmeļeļeiki juon oktak in iaekwōj kōn til eo ro rej kotak til eo, bōlen juon jān kajjojo bwij, ekar jab aikuj kune til eo. Bōtaab āinwōt ilo lampadedromia, eo ej bōk nōbar ilo jem̧ļo̧kin iaekwōj ilo an urur wōt til eo an.

Product Shot from October 2015 Liahona