RAZMIŠLJANJA
Ali so navodila smiselna?
Avtorica, ki je živela v Koloradu v ZDA, je lani umrla.
Kolesarski izlet me je prepričal o potrebi po nenehnem preverjanju Gospodovega zemljevida življenja.
Pred leti sem se s sestro, svakinjo in njeno hčerjo odpravila na kolesarsko potovanje po Franciji. Vsako jutro smo dobile tri strani podrobnih navodil, ki so nas, če smo jih natančno upoštevale, pripeljale do našega dnevnega cilja. Ko smo kolesarile skozi vinograde, so nas napotki usmerjali, naj gremo 50 metrov severno, potem zavijemo levo in se vozimo še sto metrov. Pogosteje pa so navodila vključevala znake in imena ulic.
Nekega jutra smo kolesarile navzdol po lepi cesti, a kmalu ugotovile, da se navodila več ne ujemajo s pokrajino. Ker smo se hitro izgubile, smo se odločile, da se vrnemo tja, kjer smo nazadnje vedele, da smo na pravi poti, da bi videle, če bi lahko določile, kam naprej.
In res, ko smo prišle tja, smo našle majhen prometni znak, zabeležen v navodilih, ki smo ga spregledale. Kmalu smo bile spet na poti, povezujoč svoj napredek z navodili, ki so ponovno imela popoln smisel.
Izkušnja je služila kot metafora, ki je odgovorila na moje zagonetno vprašanje: Zakaj bi nekdo, ki je imel pričevanje o evangeliju, sploh postal nedejaven? Postalo mi je jasno, da takrat, ko se obrnemo v napačno smer (grešimo) ali ne spolnjujemo Božjih zapovedi, navodila (Božja beseda) niso več smiselna. Zemljevid tako rekoč nič več ne ustreza ozemlju, na katerem smo. Če nismo zašli predaleč, lahko spoznamo, da je zmota naša in da se moramo vrniti (pokesati) ali se ponovno obvezati, da bomo živeli, kakor je Bog zapovedal, vse do tja, ko smo še vedeli, da hodimo po pravi poti.
Vse pogosto dvomimo v navodila, ko nam le-ta ne ustrezajo več. Namesto, da bi se vrnili, krivimo navodila in se jim potem povsem izognemo. Naposled se, ko opustimo vizijo naše usode, izgubimo in tavamo po poteh, ki se začasno zdijo zelo privlačne, vendar pa nas ne bodo pripeljale tja, kamor moramo priti.
Vsak dan imamo priložnost, da preučujemo svete spise. Vsakih šest mesecev pa imamo generalno konferenco Cerkve. Mar ni to čas, ko lahko preverimo svoj zemljevid in se prepričamo, da smo tam, kjer moramo biti? Ko sem nekoč poslušala konferenco, sem začutila, da lahko, nepopolni kot smo, vemo, da smo na pravi poti, če se nam ta navodila zdijo popolnoma smiselna.
Prav kakor nas bo upoštevanje pravih smernic pripeljalo do ciljev v tem življenju, nam preučevanje svetih spisov in upoštevanje nasvetov živih prerokov omogoča, da preverimo svojo pot in jo po potrebi prilagodimo, da bomo na koncu prispeli v celestialni dom.