Prevod svetih spisov: V jezik srca
Neštete izkušnje kažejo, da je nad prevajanjem svetih spisov Gospodova roka.
Fotografija strani Mormonove knjige v japonščini, portugalščini in nemščini, Laura Seitz, Deseret News
To izkušnjo poznajo tisti, ki so sodelovali pri prevajanju svetih spisov iz angleščine v druge jezike. To se dogaja kar naprej.
Mali Armenčan, ki v rokah drži Mormonovo knjigo, ki je bila v njegov jezik prevedena šele nedavno, pristopi k članu, ki je bil v prevajalski skupini: »Hvala,« je rekel. »Mormonovo knjigo sem prebral v angleščini. Mormonovo knjigo sem prebral v ruščini. Prebral sem jo v ukrajinščini. Toda dokler je nisem prebral v armejščini, je nisem zares razumel. Ko sem jo prebral v armejščini, je končno dobila smisel. Bilo je podobno vrnitvi domov.«
Vrnitev domov
Če je evangelij Jezusa Kristusa naš duhovni dom, potem je edino prav, da v njem občutimo ugodje in domačnost. Doma počivamo. Okrepimo se. S tistimi, ki jih imamo radi, se pogovarjamo v jeziku, ki smo se ga naučili na materinih kolenih. To je jezik srca in ker je srce tisto, česar se mora evangelij dotakniti, je branje svetih spisov v jeziku srca bistvenega pomena.
Nauk in zaveze nakazujejo prav to. Gospod razodeva, da se bo z duhovniškimi ključi, ki jih ima Prvo predsedstvo, Gospodova roka razodela v moči, da bo narode prepričala o evangeliju njihove odrešitve.
Kajti tisti dan se bo zgodilo, da bo vsak polnost evangelija slišal v svoji govorici in v svojem jeziku po tistih, ki so posvečeni v to moč, z delovanjem Tolažnika, ki se bo nanje izlil za razodetje Jezusa Kristusa (gl. NaZ 90:10–11).
Jim Jewell, ki je na cerkvenem sedežu delal v ekipi za prevajanje svetih spisov, je povedal zgodbo o tem, kako podobni domu lahko postanejo sveti spisi, ko so prevedeni v jezik srca:
»Pri prevajanju Mormonove knjige v sesotščino, jezik, ki ga govorijo v afriški državi Lesoto, smo potrebovali nekoga, ki bi nam pomagal oceniti delo prevajalske ekipe. Larry Foley, nadzornik projekta, je imenoval članico Cerkve iz Lesota, ki je diplomirala na državni Univerzi Utah. V Lesotu izobraževanje poteka v angleščini, tako da so se ta gospa in njeni otroci angleščino učili od prvega razreda naprej, toda doma so se še vedno pogovarjali v sesotščini.
Privolila je, da bo sodelovala pri prevajanju. Njena ocena poglavij, ki smo ji jih poslali, nam je bila zares v pomoč. Redno smo ji pošiljali določena vprašanja glede besednjaka in jezikoslovja, katerim je prispevala koristne komentarje. Vendar smo opazili, da je z rumeno pobarvala številne verze, ki se na naša vprašanja niso navezovali. Ko smo jo vprašali glede označenih verzov, je rekla: ‘Oh, to so verzi, ki so me v srcu globoko ganili, ki jih v angleščini nisem nikoli docela razumela. Označila sem jih, da bi jih lahko prebrala svojim otrokom.ʼ«
Vzorec za prevajanje svetih spisov
Prevajanje Svetega pisma ima dolgo in zanimivo zgodovino, začenši s prevajanjem delov Stare zaveze iz hebrejščine v grščino. Sveto pismo je bilo kasneje iz grščine prevedeno v latinščino, iz latinščine, hebrejščine in grščine pa v angleščino in neštete druge jezike.1 Zato Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Svetega pisma ne prevaja v različne jezike, ampak kot verodostojne različice prevzame tiste, ki so jih že sprejeli kristjani, ki tiste jezike govorijo.2
Večino prevajanja svetih spisov, ki ga Cerkev opravi, je torej v zvezi z Mormonovo knjigo (ki se jo prevede najprej), Naukom in zavezami ter Dragocenim biserom. Jezik, iz katerega se te knjige prevaja, je angleščina, v kateri so bile razodete preroku Josephu Smithu, in sicer je to jezik njegovega srca. Študenti cerkvene zgodovine bi morali poznati postopek prevajanja svetih spisov v neangleške jezike. Gre skoraj za isti postopek, ki ga je prerok uporabil za prevajanje Mormonove knjige v angleščino.
Joseph Smith je bil ponižen, dokaj neizobražen kmečki fant. Vendar je imel lastnosti in sposobnosti, ki jih je Gospod potreboval za delo, ki je moralo biti opravljeno. Joseph in njegova družina so bili resnično pripravljeni in postavljeni, da to delo opravijo.3
Prav tako je bila Josephu pri prevajanju nefijskih zapisov dana pomoč – tako božanska kot posvetna. Angel Moroni se je štiri leta zapored prikazoval Josephu, preden mu je dovolil prevzeti te spise. Ne vemo vsega, o čemer je Moroni preroka učil, vendar je bil zaradi njegovih obiskovanj očitno duhovno in umsko pripravljen na nalogo, ki je bila pred njim.4
Gospod je predhodno pripravil tudi »tolmača« kot sredstvo za prevajanje izgubljenega jezika. Opisana kot dva prosojna kamna, povezana v kovinski držali, sta ta in drug podoben pripomoček, imenovan vidčev kamen, preroku pomagala pri prevajanju nefijskega zapisa v angleščino. Prerok postopka ni pojasnil; preprosto pričeval je, da je Mormonovo knjigo prevedel »z Božjim darom in močjo«.5
Joseph je imel poleg Božje pomoči, ki jo je prejel, še pomoč v pisarjih, ki so pripravili pisni izvod, ki so ga drugi nazadnje pripravili za tisk, ga natisnili, plačali in poslali v svet.
Podobno pripravam in pomoči, ki jo je Joseph prejel pri prevajanju, Gospod danes te, ki jim je dana naloga prevajanja svetih spisov, pripravi in dana jim je pomoč pri njihovem delu – tako Božja kot posvetna.
Delo razodetja
Vpeljevanje napornega prevajalskega postopka je duhovna energija, ki je morda najbolje opisana kot »razodetje s posvetom«. Dva ali trije, ki so izbrani kot prevajalci, delo opravljajo v sodelovanju z drugimi. Pomagajo jim nadzorniki na cerkvenem sedežu, krajevni pregledovalci, slovarji,6 prevajalski vodiči, računalniški programi in ekleziastična podpora, ki sega vse do Prvega predsedstva. (Gl. priloženo tabelo.) Ko Prvo predsedstvo prevod odobri, se ga pripravi za tisk, natisne in razdeli. Ko je pripravljeno v digitalni obliki, je objavljeno tudi na spletni strani LDS.org in v aplikaciji Evangelijska knjižnica ter razpoložljivo kot slušne datoteke.
Ta skupna prizadevanja so intenzivna in tudi navdihujoča. Veliko pozornosti se posveti kakovosti vsebine in formata, v katerem je predana. Prevodi se pregledujejo na številnih ravneh, zlasti na ekleziastični ravni, kjer si prizadevajo za Gospodovo odobritev. Šele po odobritvi se nadaljuje s prevajanjem. Čeprav kar zadeva razodetje ni natanko tako, kot je prerok Joseph Smith prevedel Mormonov knjigo, pa je jasno, da postopek vodi Gospod – s svojimi darovi in s svojo močjo.
To ne pomeni, da je prevod, ko je končan, popoln. Pogosto čas in nadaljnji pregledi tistih, ki preučujejo svete spise, ponujajo izboljšave v slovnici in besednjaku ali pa najdejo tiskarske napake. Redko pride do sprememb glede pojasnjevanja nauka. Ko pa pride do tega, so slednje sprejete pod vodstvom Prvega predsedstva.
Gospod priskrbi
Gospod prevajalsko delo podpira tudi na druge načine. Prevajalska ekipa na cerkvenem sedežu pogosto poroča, da Gospod priskrbi, ko se pojavi potreba.
Eden od številnih primerov je na primer, ko so potrebovali prevajalca za prevajanje in snemanje cerkvenega gradiva v mamščino (jezik, ki ga v Gvatemali govorijo potomci Majev). Med prvimi misijonarji, poklicani v Gvatemalo, je bil starešina, čigar dedek je govoril mamščino. Misijonar je odraščal v mestu in je govoril samo špansko. Toda vsako noč ga je v sanjah obiskal dedek in ga učil mamščino. Ta mladenič je v Cerkvi, morda celo na svetu, postal glavni prevajalec za mamščine.
Prevajalsko delo pogosto zahteva veliko osebno žrtvovanje. Nekateri prevajalci, odvisno od gmotnega položaja, služijo prostovoljno, drugi pa so plačani, da imajo čas za prevajanje.
Neki človek, ki je postal prevajalec urdujskega jezika, se je Cerkvi pridružil v Pakistanu, ko je delal kot učitelj. Zaradi spreobrnitve je izgubil službo, izgubil je hišo, ki mu jo je priskrbela šola, v kateri je učil, in njegovi otroci so ostali brez šolanja. Cerkveni nadzornik za prevajanje je z njim govoril glede služenja kot prevajalec in mu ponudil skromno plačilo. Ta moški je po nekaj mesecih dela kot prevajalec nadzornika plaho prosil, če mu lahko kupi nov kemični svinčnik. Temu, ki ga je uporabljal, je zmanjkalo črnila. Šele takrat je nadzornik ugotovil tajniško napako, zaradi katere je prevajalec prejemal le deset odstotkov plačila.
Toda prav kakor je Gospod blagoslovil Josepha Smitha na način, da je lahko končal s svojim delom, Gospod blagoslavlja svoje prevajalce. Na primer, prevajalec latvijskih svetih spisov je bil odvetnik, ki je študiral pravo v Rusiji, kjer se je spreobrnil v obnovljeni evangelij. V Latviji je ustanovil svoje podjetje. Služil je tudi kot predsednik veje. Bil je nadvse zaposlen, toda Cerkev je potrebovala njega in njegovo nadarjenost za angleščino.
Prosil je, naj mu dajo toliko časa, da bo o tem molil, kajti privolitev bi, kot je rekel cerkvenemu predstavniku, »njegovim otrokom iz ust jemala hrano«. Po molitvi se je odločil, da privoli, vendar je Gospoda prosil, naj ga blagoslovi, da bo lahko opravil težko, duhovno in časovno zahtevno delo.
Vsak dan je v odvetniško pisarno začel hoditi uro prej in to uro izkoristil za prevajanje Mormonove knjige. Končal je veliko prej kot v letih, kar je običajno potrebno za tak postopek. Pravzaprav je bil njegov prevod najhitrejši, vse odkar je Joseph Mormonov knjigo prevedel v zgolj šestdesetih dneh.
Povedali bi lahko veliko več doživetij, ki kažejo, da je nad prevajanjem svetih spisov Gospodova roka. Vsi jasno razglašajo, da je to Gospodovo delo in da mu je res mar zanj. On pripravi ljudi, da opravijo njegovo delo. On pripravi orodje, ki je potrebno, da se delo pospeši. In on jih na tej poti navdihuje in blagoslavlja.
Rezultat je svet, obogaten z Božjo besedo, dano Božjim otrokom v jeziku srca.