Znaki Satanovega sleparstva

Dennis C. Gaunt

Avtor živi v Utahu v ZDA.

Ko se soočamo z duhovnim sleparstvom, nam Mormonova knjiga lahko pomaga ugotoviti, kaj je res in kaj ni.

V samopostrežni trgovini sem v denarnico spravljal nekaj dolarskih bankovcev, ko je eden od njih vzbudil mojo pozornost. Zdelo se mi je, da je zelena barva nekoliko svetlejša od drugih, zato sem ga pogledal pobliže. Opazil sem, da obraz predsednika Goergea Washingtona ni tako jasen. Pravi ni bil niti otip papirja. Šlo je za ponaredek! Blagajničarka ga je zamenjala za pristni dolarski bankovec in ga nato izročila vodji trgovine.

Odtlej sem veliko premišljeval o tistem ponarejenem dolarskem bankovcu. Spraševal sem se, kako dolgo je bil v obtoku in koliko ljudi je z leti preslepil. Pravzaprav nisem bil pozoren, morda je preslepil tudi mene. Toda ko sem ga primerjal s pravimi in se osredotočil na razlike namesto na podobnosti, se mi je zdelo, da gre za ponaredek.

Mormonova knjiga je polna primerov duhovnih ponarejevalcev, ki so sledili Satanovim metodam laganja in zavajanja drugih zaradi lastne koristi. S preučevanjem njihovih trikov in taktik začnemo njihove napake in zmote zapažati enako, kakor izurjeno oko opazi razliko med pristnim in ponarejenim denarjem. Bolj urimo svoje oko v prepoznavanju razlik, bolj bomo pripravljeni prepoznati dandanašnje ponarejevalce in se upreti njihovim lažem.

Pridobivanje znanja o Satanovih ponaredkih

Satan si prizadeva, da bi nas zavedel s svojo vrsto duhovnega ponarejanja, in če nismo pozorni, nas bo ukanil. Predsednik Joseph F. Smith (1838 - 1918) je posvaril: »Satan je spreten posnemovalec in ko svet dobiva vse več pristne evangelijske resnice, on širi ponarejene novce napačnega nauka. Varujte se njegove lažne valute, kajti z njo ne boste mogli kupiti drugega kot razočaranje, bedo in duhovno smrt.«¹

Najboljša obramba zoper to, da bi nas ukanile Satanove prevare, je, da čim bolj poznamo evangelijske resnice. Bolj poznamo resnico, lažje bomo opazili razlike, ko nam bo Satan predočil svoje ponaredke. Torej ko nam jih, iščimo razlike in ne podobnosti, prav kakor sem storil pri svojih dolarskih bankovcih, kajti tako se bodo laži vedno razkrile.

Predsednik Ezra Taft Benson (1899 - 1994) je učil: »Mormonova knjiga Kristusove sovražnike razgali. … Bog je zaradi svojega neskončnega vnaprejšnjega vedenja Mormonovo knjigo zasnoval tako, da bi lahko videli napake in vedeli, kako se boriti zoper lažne izobraževalne, politične, verske in filozofske koncepte našega časa.«²

Danes smo s Satanom v vojni. Kakor vsaka vojska moramo tudi mi vedeti, kaj sovražnik naklepa. Če, na primer, vemo, kdaj in kje bo sovražnik napadel, je to neprecenljiv podatek. Zato se termin za pridobivanje takšnih podatkov glasi »pridobivanje informacij«. Ko svojega sovražnika poznamo, postanemo pametnejši od njega. Mormonova knjiga nam lahko pomaga pri »pridobivanju informacij« o Satanovih sleparskih metodah.

Laskavo govorjenje je sleparstvo

V Mormonovi knjigi več kot polovica sleparjev za dosego svojih ciljev uporablja laskavo govorjenje in karizmatično osebnost. Na primer, Šerem »je [bil] učen, tako da je imel popolno znanje o jeziku ljudi; zatorej je znal uporabiti veliko laskanja in veliko govorniške moči glede na hudičevo moč« (JakK 7:4). Hudobni duhovniki kralja Noeta so govorili »puhle in laskave besede« (Moz 11:7), zaradi česar so se ljudje predajali malikovanju in drugim hudobijam. Korihor je imel v svojih dneh podobne rezultate in je »zapeljal srca mnogih« (Al 30:18). Amalikija in Gadianton sta oba svojo naklonjenost do laskanja uporabila za to, da sta pridobila vojsko hudobnih privržencev (gl. Al 46:10; He 2:4).

To ni bilo naključje. Laskanje je plehko, neiskreno, prazno in samo po sebi pretirano. Nefi je svaril pred tistimi, ki bodo »učili lažne in prazne in neumne nauke in bodo naduti v srcu in bodo iskali globine, da bi svoje namere skrili pred Gospodom; in njihova dela bodo v temi« (2 Ne 28:9).

Laskanje je pogosto uporabljeno za zavajanje; navadno za njo tiči prikrit motiv ali skrit interes. Pri laskanju gre za to, da je videz pomembnejši od dejstev, in ugaja prevzetnosti in ponosu notranjega naravnega človeka. Vendar nam Gospodovi preroki govorijo preproste, a pomembne resnice, ki jih moramo slišati.

Laskanje je jezik, v katerem govori Satan. Predsednik James E. Faust (1920 - 2007), drugi svetovalec v Prvem predsedstvu, je pojasnil: »[Satanov] glas je pogosto slišati tako logično, njegovo sporočilo pa je lahko upravičiti. Gre za prijeten, mikaven glas sladkobnih tonov. Ni niti trd niti neubran. Nihče ne bi prisluhnil Satanovemu glasu, če bi zvenel trdo ali hudobno.«³

Ko nam svet predstavi zamisel, življenjski nazor ali mnenje, za katerega se zdi, da trka zgolj na našo nečimrnost ali ponos, ali ki preprosto zveni preveč dobro, da bi bilo res, bi to morali takoj razumeti kot svarilo. Na takšne zamisli glejte kot na sleparstva. Primerjajte jih z resnicami, ki jih učijo Gospodovi preroki. Iščite razlike, ne podobnosti, in sleparske zamisli bodo postale očitne.

Nehor – priljubljeni slepar

Nehor se je neovirano posluževal Satanovega laskanja. Preučimo ga kot šolski primer duhovnega sleparja. Nehor, za katerega nauk se je zdelo, da podpira idejo o Odrešeniku, je bil med Nefijci priljubljen, karizmatičen pridigar. Nehor je pridobil veliko privržencev, ker je učil, »da bo na poslednji dan odrešeno vse človeštvo« in »na koncu bodo […] vsi imeli večno življenje« (Al 1:4).

Ali lahko vidimo, zakaj je bilo Nehorjevo sporočilo tako privlačno? Učil je o popustljivem in nezahtevnem Bogu – ki bo zato, ker ima vse rad, navzlic vsemu rešil vsakogar. Zatorej le delajte, kar hočete, kajti vse je dobro. Gre za privlačen življenjski nazor, ki ga je sprejelo veliko ljudi v Nehorjevih dneh (gl. Al 1:5), kakor ga tudi veliko ljudi danes. Brezplačna vstopnica v nebesa je očitno nekaj, kar bi ljudje radi imeli.

Zakaj je bilo torej Nehorjevo sporočilo sporno? Ponovno si oglejmo glavne točke te trditve:

Bog je ustvaril vse ljudi – pravilno.
Bog ima rad vse ljudi – pravilno.
Boga se nam ni treba bati – pravilno.
Ideje o odrešitvi bi se morali radostiti – pravilno.

Do tu je precej podobnosti med tem, kar je Nehor učil, in evangelijskimi resnicami. Toda pomnite – prav kakor pri ponarejenem denarju moramo tudi tu iskati razlike, ne podobnosti. Zato si oglejmo Nehorjevo zadnjo točko:

Bog bo vsem dal večno življenje – napačno!

Tole pa je pomembna razlika, ki nam govori, da je Nehor duhovni slepar. Odrešitev iz telesne smrti je zagotovljena vsem, rešitev iz duhovne smrti pa je pogojena z našo pripravljenostjo, da se pokesamo. Če se pokesamo, lahko prejmemo večno življenje (gl. JakK 6:22). Vendar brezplačne vožnje ni.

Gideon in Alma sta sleparja prepoznala

Nehorjevo zlo se je razkrilo tisti dan, ko se je srečal z Gideonom, pravičnim učiteljem v Božji Cerkvi. Gideon se je veliko let prej zoperstavil kralju Noetu in se tako srečal z duhovnimi sleparji (gl. Moz 19:4–8). Nehor se je »z njim … začel hudo prepirati, da bi odvedel ljudi iz cerkve; mož pa se mu je zoperstavil, opominjajoč ga z Božjimi besedami« (Al 1:7). Gideon je Nehorja prepoznal za sleparja. Ko je bil Nehor razkrinkan, se je zatekel k neki drugi Satanovi metodi – umoru. Toda Gideonova smrt ni bila zaman. Ljudje so sleparja Nehorja privedli pred Alma, da bi mu sodil.

Alma se je zavedal, da Nehor ni kriv le kvaziduhovništva in umora, temveč tudi, da bo kvaziduhovništvo, če ne bo kaznovano, povzročilo dokončni propad ljudi (gl. Al 1:12). Zatorej je bil Nehor obsojen na smrt in je utrpel »sramotno smrt« (Al 1:15).

Gideon in Alma sta nam v vzor. Če nas spremlja Duh, stvari vidimo in slišimo, »kakor v resnici so« (JakK 4:13). Satanove sleparske načrte in naklepe bomo prepoznali »s popolnim védenjem, kakor se dnevna svetloba razlikuje od temne noči« (Mor 7:15).

Naš »sleparski« sovražnik je pameten, vendar smo kakor Gideon in Alma lahko mi pametnejši. Prav kakor sem sam začel opažati razlike med dvema dolarskima bankovcema, lahko oči in um in duha postopoma izurimo, da bomo prepoznali razlike med resnico in lažmi. Pri tem bomo prepoznali sleparje in se ubranili pred njihovimi lažmi.