NAVZLIC SRAMEŽLJIVOSTI

starešina José A. Teixeira

član prvega zbora sedemdeseterih

Zaupajte Gospodu in blagoslovil bo vaša prizadevanja, da bi oznanjali evangelij.

Ko sem bil nov predsednik misijonskega področja v Braziliji, sem imel razgovor z nekaj starešinami. Enega sem prosil, naj mi pove nekaj o sebi.

»Zelo sem sramežljiv,« je rekel. Skrbelo ga je, ker ga je sramežljivost ovirala pri služenju.

Vprašal sem: »Ali misliš, da ti Gospod lahko pomaga, da boš vseeno dober misijonar?«

»Verjamem, da Gospod lahko naredi kar koli.«

»Potem mu dovoli, da ti pomaga. Ali misliš, da to lahko storiš?«

»Lahko,« je rekel.

Priznati moram, da sem, ko je odšel, pomislil: »No, upam, da se bo izšlo.«

Tedni so minili in isti misijonarji so kmalu spet prišli na razgovore. Tokrat je družabnik sramežljivega starešine rekel: »Predsednik, ne vem, kaj ste mu rekli, ampak zagotovo je pomagalo. V nagovarjanju ljudi je postal zelo dober.« In tako sem se veselil ponovnega sestanka z njim.

Ko je prišel v pisarno, je zrl v svoje čevlje.

»Imam dobro novico,« je rekel. »Še vedno sem sramežljiv, ampak Gospoda sem prosil, naj mi pomaga. Nato sem odprl usta in začel govoriti. In veste kaj? Sedaj to počnem ves čas. Niti spomnim se ne, kaj rečem. Pri tem je neverjetno to, da je ljudem všeč. Občutijo Duha. Prisluhnejo mi in temu, kar jim imam povedati.«

Osupel sem bil nad tem, kar sem videl, kako se je ta misijonar spremenil, ko je zaupal Gospodu. Postal je veliko orodje za to, da je številnim ljudem prinesel srečo.

Premagovanje strahu

Ko oznanjamo evangelij, smo včasih živčni. Toda kakor je pokazal ta sramežljivi misijonar, nas bo Gospod vodil, če mu bomo zaupali. Sveti Duh nam bo pomagal vedeti, kaj naj rečemo (gl. 2 Ne 32:2–3), in ko ljudje občutijo Duha, se pogosto odzovejo pozitivno. Veliko se jih začne spraševati, kaj verjamemo, in želijo izvedeti več.

Velika radost

Pričujem, da nas bo nebeški Oče vodil v prizadevanjih, ko bomo oznanjevali evangelij, in v tem postopku bomo čutili veliko radost. Pravzaprav nas ta radost ne bo spremljala le zdaj, temveč tudi v prihodnjem svetu. (Gl. NaZ 18:16.) To je dober razlog, da stopimo izven svojega območja udobja in nekaj naredimo, čeprav smo sramežljivi.

Trije strahovi, ki jih lahko premagate

Poleg sramežljivosti poznam tri dodatne strahove, zaradi katerih nekateri od nas rečemo: »Bojim se, da bom izgubil prijatelje, če bom govoril o evangeliju.« Hvala bogu da se z vero te strahove da premagati.

1. Ne vem dovolj.

   Če vam primanjkuje evangelijskega znanja, lahko pomagajo redni misijonarji. Lahko nas učijo o sporočilu obnove, nam pomagajo okrepiti vero v Gospoda Jezusa Kristusa in nam pomagajo razumeti kesanje in kako ga udejanjati v življenju ter zakaj sta krst in dar Svetega Duha pomembna. Drugi velik vir znanja je priročnik Pridigajte moj evangelij. Vsakega fanta in dekle bi rad spodbudil, naj ima svoj izvod in ga vsak dan preučuje poleg svetih spisov.

2. Tega še nikoli nisem naredil.

   Če vam manjka izkušenj, vadite z misijonarji! Lahko vam pomagajo spoznati, kaj naj rečete ali ne rečete v določeni situaciji. Ko boste čas preživeli z misijonarji, boste občutili ljubezen, ki jo imajo do evangelija in do bližnjih. Našli so pogum za oznanjanje evangelija; lahko vam pomagajo, da boste storili enako.

3. Bojim se oznanjati.

   Ko oznanjamo svoje pričevanje, prijateljem pomagamo, da vidijo višje stvari, in začnejo nas spoštovati in nas imajo radi v drugi luči. To se zgodi skoraj vsakokrat. Veliko mladih reče: »Bilo me je strah, toda ko sem iskreno govoril, mi je prijatelj začel zaupati in mi zastavljati vprašanja.« Ne bi se smeli bati govoriti o tem, kar imamo. To je dragoceno, ker prihaja od Boga. In kako bi prijateljem bolj lahko izkazali, da jih imamo radi, kot tako, da jim povemo za nekaj, kar vemo, da je res?