Služenje v Cerkvi
Zahvaljujem se vam za služenje
Predstavljate tiste ženske, ki vse od časa Nauvooja služijo druga drugi preko ljubečega in navdihujočega obiskujočega poučevanja.
Ne poznam vašega imena, koliko ste stare oziroma kar koli drugega o vas. Vse, kar vem, je, da ste Joannina obiskujoča učiteljica in srčno cenim vaše vestno služenje.
Vem, da obiskovanje manj dejavne sestre, kot je moja snaha Joann (ime je bilo spremenjeno), ni lahko, zlasti, ko najverjetneje nerada izkaže dobrodošlico. Dvomim, da si je sprva sploh želela vašega obiska. Toda Joann mi je povedala, da ste prava prijateljica, obiskujete jo, da bi videli, kako ji gre, in jo sprejemate takšno, kakršna je.
V devetnajstih letih, odkar je Joann poročena z mojim sinom, je tokrat prvič omenila, da ima obiskujočo učiteljico. Nedavno mi je povedala, kako redno jo obiskujete in kako ste vselej pozorni in prijazni. Rekla je, da ste ji večkrat pomagali, ko je bila bolna, in da ste se celo ponudili, da mojo vnukinjo odpeljete k Mladenkam.
Zadnjih deset let sta z mojim sinom in njuno družino živela več sto kilometrov stran od nas. Molila sem, da bi ju drugi imeli radi in bi zanje skrbeli, kot to delam jaz, in sem v solzah prosila nebeškega Očeta, da bi jima drugi pomagali, kot bi jima jaz, če bi živela blizu. Iz Joanninih besed vem, da ste odgovor na moje molitve.
Joann in moj sin sta, čeprav ne izpolnjujeta besede modrosti in ne hodita v cerkev, še vedno dobra človeka in imata rada svoje otroke. Nekako se vam oči zaradi Joanninega cigaretnega dima niso zameglile. Niste je opredelili po tem, ali hodi v cerkev ali ne. Spoznali ste jo in uvideli, da je ljubeča mamica, ki želi, da bi njena hči hodila v cerkev in pridobila pričevanje. In ko je Joann prestala operacijo, ste ji prinesli večerjo, namesto, da bi se spraševali, ali je za nekatere zdravstvene težave kriva sama.
Kako hvaležna sem, da ste vzor za mojo vnukinjo. Na vas se lahko ozira kot na nekoga, ki mu je mar za vsakogar in ki si na vso moč prizadeva, da bi izkazoval ljubečo skrb. Povedala mi je, da ste nekega dne, ko niste imeli avta, s svojim majhnim otrokom prehodili več kot poldrugi kilometer do njene hiše, da ste ji prinesli piškote.
Rekli ste ji: »Mislila sem na vas in na vašo mamo in hotela narediti nekaj lepega za vas – pač kar tako.«
Želim, da bi vam lahko povedala, kako zelo cenim vašo predanost poklicu obiskujoče učiteljice. Predstavljate tiste ženske, ki vse od časa Nauvooja služijo druga drugi preko ljubečega in navdihujočega obiskujočega poučevanja. To služenje in ljubezen ste izkazali tako, da ste ljubeče obiskovali mojo manj dejavno snaho.
Hvala.