»Potem bom njihove šibkosti spremenil v njihovo moč«
Ko postanemo ponižni in udejanjamo vero v Jezusa Kristusa, nam Kristusova milostljivost in neskončno odkupno žrtvovanje omogočita, da se spremenimo.
Predsednik Thomas S. Monson je nekoč povedal zgodbo o upravniku zapora Clintonu Duffyiju. »V štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil [upravnik Duffy] dobro znan po prizadevanjih, da bi rehabilitiral može v svojem zaporu. Eden od kritikov je rekel: ‘Morali bi vedeti, da leopardi ne spreminjajo lis!’
Upravnik Duffy je odgovoril: ‘Vi bi morali vedeti, da ne delam z leopardi. Delam z ljudmi, ljudje pa se vsak dan spreminjajo.’«1
Ena od največjih Satanovih laži je, da se moški in ženske ne morejo spremeniti. To neresnico slišimo znova in znova v številnih različnih oblikah, saj svet pravi, da se preprosto ne moremo spremeniti – oziroma še huje, da se ne bi smeli spremeniti. Učijo nas, da nas okoliščine opredeljujejo. Morali bi »sprejeti, kdo smo v resnici,« pravi svet, »in biti zvesti svojemu pravemu jazu«.
Lahko se spremenimo
Čeprav je zares dobro, da smo zvesti sebi, pa moramo biti zvesti svojemu pravemu, resničnemu jazu Božjih sinov in hčera z božansko naravo in z usodo, da postanemo kakor on.2 Če je naš cilj, da smo zvesti tej božanski naravi in usodi, potem se bomo morali vsi spremeniti. Svetopisemska beseda za spremembo je kesanje. »Preveč ljudi,« uči predsednik Russell M. Nelson, »gleda na kesanje kot na kazen – na nekaj, čemur se je razen v najresnejših razmerah treba izogniti. /…/ Ko torej Jezus vas in mene vabi, naj se ‘pokesamo’, nas vabi, naj se spremenimo.«3
Božji pogoji
Razvijalci računalniške programske opreme s pogojnimi stavki računalnikom povejo, kaj naj delajo. Včasih jih imenujemo pogojno-posledični stavki. Denimo, če velja x, potem naredi y.
Tudi Gospod dela pod pogoji: pod pogoji vere, pod pogoji pravičnosti, pod pogoji kesanja. Primerov Božjih pogojnih stavkov je veliko, denimo:
»Če boš izpolnjeval moje zapovedi in vztrajal do konca, [potem] boš imel večno življenje, in sicer dar, ki je največji od vseh Božjih darov.«4
Oziroma: »Če boste vprašali z iskrenim srcem, z resničnim namenom, z vero v Kristusa, [potem] vam bo resnico tega razodel z močjo Svetega Duha.«5
Celo Božja ljubezen, četudi je neskončna in popolna, je predmet pogojev.6 Na primer:
»Če se boste držali mojih zapovedi, [potem] boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.«7
Starešina D. Todd Christofferson je to evangelijsko resnico še dodatno pojasnil, ko je učil: »Nekateri radi rečejo: ‘Odrešenik me ljubi takšnega, kakršen sem.’ To je zagotovo res. A nikogar od nas ne more sprejeti v svoje kraljestvo povsem takšnega, kakršen je, ‘kajti tam ne more prebivati nič nečistega oziroma prebivati v njegovi navzočnosti’ [Mojzes 6:57]. Najprej moramo odpraviti grehe.«8
Šibkosti se lahko spremenijo v moč
Tudi blagoslov, da prejmemo Božjo moč, ki nam pomaga, da se spremenimo, je pogojen. Odrešenik je po preroku Moroniju iz Mormonove knjige učil: »In če bodo ljudje prišli k meni, jim bom pokazal njihovo šibkost. Ljudem dajem šibkost, da bi bili ponižni; in moja milostljivost je zadosti za vse ljudi, ki postanejo ponižni pred menoj; kajti če bodo pred menoj postali ponižni in bodo vame verovali, potem bom njihove šibkosti spremenil v njihovo moč.«9
Če podrobneje pogledamo, kaj nas Gospod tu uči, ugotovimo, da najprej reče, da daje moškim in ženskam šibkost, v edninski obliki, ki je del naše zemeljske izkušnje padlih oziroma mesenih bitij. Naravni moški in ženske smo postali zaradi Adamovega padca. A zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa lahko premagamo svojo šibkost oziroma svojo padlo naravo.
Nato pravi, da je njegova milostljivost zadosti, in če postanemo ponižni in verujemo vanj, potem bo naše »šibkosti« [množina] spremenil v našo »moč«. Z drugimi besedami, ko bomo najprej spremenili svojo padlo naravo, svojo šibkost, potem bomo lahko spremenili svoje vedenje, svoje šibkosti.
Zahteve za spremembo
Poglejmo, katere so zahteve za spremembo v skladu z Gospodovim vzorcem:
Prvič, postati moramo ponižni. Ponižnost je Gospodov predpogoj za spremembo. »Če postanejo ponižni pred menoj,«10 je dejal. Nasprotje ponižnosti je ponos. Ponos kažemo, kadar menimo, da sami vemo bolje – kadar ima to, kar mislimo oziroma čutimo mi, prednost pred tem, kar misli oziroma čuti Bog.
Kralj Benjamin je učil, da je »naravni človek /…/ Bogu sovražnik /…/ in bo na veke vekov, če /…/ ne odvrže posvetnega človeka in postane sveti zaradi odkupne daritve Gospoda Kristusa in postane kot otrok, ubogljiv, krotak [in] ponižen.«11
Da se spremenimo, moramo odvreči posvetnega človeka ter postati ponižni in ubogljivi. Biti moramo dovolj ponižni, da sledimo živemu preroku. Dovolj ponižni, da sklenemo in spolnjujemo tempeljske zaveze. Dovolj ponižni, da se vsak dan kesamo. Biti moramo dovolj ponižni, da se želimo spremeniti in predati srce Bogu.12
Drugič, verovati moramo v Jezusa Kristusa. Ponovno Odrešenikove besede: »[Č]e bodo pred menoj postali ponižni in bodo vame verovali,«13 nam bo dal moč, da bomo premagali svoje šibkosti. Ponižnost – skupaj z vero v Jezusa Kristusa – bo pritegnila krepilno moč njegove milostljivosti in polnost blagoslovov, ki so na voljo zaradi njegove odkupne daritve.
Predsednik Nelson je učil: »Resnično kesanje se začne z vero, da ima Jezus Kristus moč, da nas očisti, ozdravi in okrepi. /…/ Naša vera je tista, ki sprosti Božjo moč v našem življenju.«14
Tretjič, Bog s svojo milostjo šibkosti spremeni v moč. Če postanemo ponižni in verujemo v Jezusa Kristusa, potem nam bo njegova milostljivost omogočila, da se spremenimo. Z drugimi besedami, opolnomočil nas bo, da se spremenimo. To je mogoče zaradi tega, ker je, kot pravi, njegova »milostljivost /…/ zadosti za vse ljudi.«15 Njegova krepčilna, krepilna milostljivost nam vlije moč, da premagamo vse ovire, vse izzive in vse šibkosti, ko si prizadevamo, da bi se spremenili.
Naše največje šibkosti se lahko spremenijo v našo največjo moč. Lahko se spremenimo in »postane[mo] nova bitja«.16 Šibkosti se dobesedno lahko »spremeni[jo] v [našo] moč.17
Odrešenik je opravil svojo neskončno, večno odkupno daritev, da bi se lahko dejansko spremenili, pokesali in postali boljši. Res se lahko znova rodimo. Premagamo lahko navade, zasvojenosti in celo »nagnjen[ost] k temu, da bi delali hudo«.18 Kot sinovi in hčere ljubečega Očeta v nebesih imamo v sebi moč, da se spremenimo.
Primeri sprememb
V svetih spisih je polno primerov moških in žensk, ki so se spremenili.
Savel, farizej in zavzet preganjalec prvotne krščanske cerkve,19 je postal Pavel, apostol Gospoda Jezusa Kristusa.
Alma je bil duhovnik na dvoru hudobnega kralja Noeta. Slišal je Abinadijeve besede, se povsem pokesal in postal eden od velikih misijonarjev v Mormonovi knjigi.
Njegov sin Alma si je v mladih letih prizadeval, da bi uničil Cerkev. Bil je eden od tistih, ki so bili »najnizkotnejši med grešniki«,20 dokler se ni v srcu spremenil in z lastnim trudom postal velik misijonar.
Mojzesa je posvojila faraonova družina in je odraščal v razkošju kot egipčanski princ. A ko je spoznal, kdo je v resnici in je izvedel za svojo božansko usodo, se je spremenil in postal veliki zakonodajalski prerok Stare zaveze.21
Ženin dedek, James B. Keysor, je vedno naredil name velik vtis zaradi svoje mogočne spremembe v srcu.22 Leta 1906 se je v Dolini Slanega jezera rodil zvestima pionirjema svetih iz poslednjih dni, v rani mladosti je izgubil svojo mater in celo mladost se je spopadal s težavami. Najstniška leta in zgodnjo odraslo dobo je preživel proč od Cerkve in medtem je razvil številne slabe navade. Vendar je spoznal zvesto žensko, se z njo poročil in skupaj sta vzgojila pet otrok.
Leta 1943, po težkih letih gospodarske krize in v času druge svetovne vojne, je Bud, kot so ga klicali prijatelji in družina, zapustil Utah in se preselil v Los Angeles v Kaliforniji, da bi poiskal zaposlitev. V tem času, ko ni bil doma, je živel pri sestri in njenem možu, ki je služil kot škof v oddelku.
Zaradi sestrine in svakove ljubezni in vpliva se je začel znova zanimati za Cerkev in vsak večer pred spanjem je bral Mormonovo knjigo.
Nekega večera so med branjem 34. poglavja v Almovi knjigi njegovo srce ganile naslednje besede:
»Da, želel bi, da bi pristopili in ne bili več trdosrčni. /…/
Kajti glejte, to življenje je čas, da se ljudje pripravijo na srečanje z Bogom; da, glejte, dan tega življenja je dan, da ljudje opravijo svoja dela.«23
Med branjem teh verzov so ga prežela močna čustva. Vedel je, da se mora spremeniti, pokesati, in vedel je, kaj mora narediti. Vstal je s postelje, pokleknil in začel moliti in prositi Gospoda, naj mu odpusti in mu vlije moč, ki jo je potreboval za spremembe v življenju. Molitev je bila uslišana in od takrat dalje se ni nikdar več ozrl nazaj. Bud je vse do konca življenja služil v Cerkvi in ostal zvest, predan sveti iz poslednjih dni. Povsem se je spremenil. Spremenil se je v mislih, srcu, dejanjih, spremenil se je v samem bistvu.
Bratje in sestre, naša božanska usoda in namen sta, da navsezadnje postanemo kot naš nebeški Oče in Odrešenik Jezus Kristus. To dosežemo, ko se spreminjamo oziroma kesamo. »[Naše] obličje prevz[ame Odrešenikovo] podobo.«24 Postanemo novi, čisti, drugačni in preprosto delamo na tem vsak dan. Včasih se morda zdi, da stopimo dva koraka naprej in enega nazaj, a še naprej se ponižno premikamo naprej z vero.
In ko postanemo ponižni in udejanjamo vero v Jezusa Kristusa, nam Kristusova milostljivost in neskončno odkupno žrtvovanje omogočita, da se spremenimo.
Pričujem, da je Jezus Kristus res naš Odrešenik in Odkupitelj. Njegova milostljivost zares zadostuje. Oznanjam, da je Kristus »pot, resnica in življenje«.25 V imenu Jezusa Kristusa, amen.