Ozdraviti svet
Rane in razlike lahko rešimo in celo pozdravimo, kadar spoštujemo Boga, Očeta nas vseh, in njegovega Sina Jezusa Kristusa.
Bratje in sestre, v tem čudovitem velikonočnem času smo tako blagoslovljeni, da se lahko sestanemo in nam Božji služabniki dajo napotke in smernice.
Sveta navodila in nauki nebeškega Očeta nam v življenju pomagajo krmariti v teh težkih časih. Kot je bilo prerokovano, »požar[i] in divj[i] viharj[i]«, »vojn[e], govoric[e] o vojnah in potresih na različnih krajih«, »in vsakovrstne gnusobe«,1 »nadloge«,2 »lakote in potresi«3 uničujejo družine, skupnosti in tudi narode.
Obstaja še ena nadloga, ki se širi po zemeljski obli: napadi na vašo in mojo versko svobodo. To naraščajoče mnenje si prizadeva veroizpoved in vero v Boga odstraniti iz javnega življenja, šol, meril skupnosti in državljanskih razprav. Nasprotniki verske svobode si prizadevajo uveljaviti omejitve glede iskrenega izražanja prepričanj. Celo kritizirajo verske običaje in se jim posmehujejo.
Takšen odnos potiska v ozadje ljudi, razvrednoti osebna načela, pravičnost, spoštovanje, duhovnost in mirno vest.
Kaj je verska svoboda?
Je svoboda čaščenja v vseh svojih oblikah: svoboda zbiranja, svoboda govora, svoboda delovanja v skladu z osebnim prepričanjem in svoboda za druge, da ravnajo enako. Verska svoboda vsakemu od nas dopušča, da se sami odločimo, kaj verjamemo, kako naj živimo in ravnamo glede na svojo vero in na to kaj Bog pričakuje od nas.
Prizadevanja, da bi zmanjšali takšno versko svobodo, niso nova. V vsej zgodovini so verniki silno trpeli zaradi drugih. Za člane Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ni nič drugače.
Že od vsega začetka jih je veliko, ki so iskali Boga, pritegnila naša Cerkev zaradi njenega poučevanja božanskega nauka, vključno z vero v Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev, kesanjem, načrtom sreče in drugim prihodom našega Gospoda.
Nasprotovanje, preganjanje in nasilje so pestili našega prvega preroka svetih iz poslednjih dni, Josepha Smitha, in njegove privržence.
Sredi nemira v letu 1842 je Joseph objavil 13 ključnih načel rastoče Cerkve, vključno z naslednjim: »Lastimo si privilegij, da vsemogočnega Boga častimo po glasu svoje vesti, isti privilegij pa priznavamo vsem ljudem, naj častijo kakor, kjer in kar želijo.«4
Njegova trditev je vključujoča, osvobajajoča in spoštljiva. To je bistvo verske svobode.
Prerok Joseph Smith je rekel še:
»Pred nebesi odločno izjavljam, da sem enako voljan umreti v bran prezbiterijancev, baptistov ali dobrih ljudi katere koli druge veroizpovedi; kajti isto načelo, ki bi poteptalo pravice svetih, /…/ bi poteptalo pravice katoličanov ali katere koli druge veroizpovedi, ki je nemara nepriljubljena in prešibka, da bi se branila.
Dušo mi navdihuje ljubezen do svobode – državljanske in verske svobode za vse človeštvo.«5
Kljub temu so člane Cerkve napadali in pregnali na tisoče kilometrov od New Yorka do Ohia do Misurija, kjer je guverner izdal ukaz, da morajo na člane Cerkve »gledati kot na sovražnike in morajo biti iztrebljeni ali pregnani iz države«.6 Zbežali so v Illinois, a trpljenje se je nadaljevalo. Drhal je preroka Josepha umorila, misleč, da bodo z njegovo smrtjo uničili Cerkev in razkropili vernike. A zvesti so ostali neomajni. Brigham Young, Josephov naslednik, je na tisoče ljudi vodil v prisilni selitvi 2.100 kilometrov na zahod do tega, kar je zdaj država Utah.7 Med temi prvimi pionirskimi naseljenci so bili moji predniki.
Od tistih dni hudega preganjanja je Gospodova Cerkev stalno rasla do skoraj 17 milijonov članov, od katerih jih precej več kot polovica živi zunaj Združenih držav Amerike.8
Aprila leta 2020 je naša Cerkev dvestoto obletnico obnove evangelija obeležila z razglasom svetu, ki sta ga pripravila Prvo predsedstvo in zbor dvanajstih apostolov. Začne se: »Svečano razglašamo, da Bog ljubi svoje otroke vseh narodov sveta.«9
Naš ljubi prerok, Russell M. Nelson, je nadalje rekel:
»Verjamemo v svobodo, prijaznost in pravičnost za vse Božje otroke.
Vsi smo bratje in sestre, vsak od nas otrok ljubečega Očeta v nebesih. Njegov Sin Jezus Kristus vse povabi, naj pridejo k njemu, ‘črnca in belca, zasužnjenega in svobodnega, moškega in žensko’ (2 Nefi 26:33).«10
Preučimo štiri možnosti, kakšno korist imajo družba in posamezniki zaradi verske svobode.
Prvič. Verska svoboda spoštuje prvo in drugo veliko zapoved in Boga postavi v središče naših življenj. V Mateju beremo:
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.«11
»Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«12
Bodisi v kapeli, shodnici, mošeji ali kolibi s pločevinasto streho lahko Kristusovi učenci in vsi podobno misleči verniki izražajo predanost Bogu, tako da ga častijo in so pripravljeni služiti njegovim otrokom.
Jezus Kristus je popoln zgled takšne ljubezni in služenja. Med svojim delovanjem je skrbel za revne,13 ozdravil bolne14 in slepe.15 Nahranil je lačne,16 z odprtimi rokami sprejel majhne otroke17 in odpustil tistim, ki so mu storili krivico in ga celo križali.18
Odlomek iz svetih spisov opisuje, da je Jezus »hodil /…/ iz kraja v kraj ter delal dobra dela«.19 Tako moramo tudi mi.
Drugič. Verska svoboda spodbuja izražanje vere, upanja in miru.
Kot cerkev se pridružujemo drugim veroizpovedim pri varovanju ljudi vseh ver in prepričanj in njihovi pravici, da se za svoja prepričanja zavzemajo. To ne pomeni, da sprejemamo njihova prepričanja, niti oni naših, ampak z njimi imamo več skupnega kot s tistimi, ki nas želijo utišati.
Nedavno sem zastopal Cerkev na letnem medverskem forumu G20 v Italiji. Opogumilo me je in celo spodbudilo, ko sem spoznal voditelje vlad in veroizpovedi z vsega sveta. Spoznal sem, da rane in razlike lahko rešimo in celo pozdravimo, kadar spoštujemo Boga, Očeta nas vseh, in njegovega Sina Jezusa Kristusa. Veliki Zdravitelj vseh je naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus.
Ob koncu svojega govora sem doživel zanimiv trenutek. Prejšnjih sedem govornikov ni zaključilo s kakršnimkoli tradicionalnim verskim zaključkom oziroma v imenu Boga. Ko sem govoril, sem pomislil: »Ali naj se samo zahvalim in usedem, ali naj zaključim ‘v imenu Jezusa Kristusa’?« Opomnil sem se, kdo sem, in se zavedel, da bi Gospod hotel, naj govor zaključim v njegovem imenu. To sem naredil. Ko se ozrem nazaj, je bila to priložnost, da izrazim svoje prepričanje; in imel sem versko svobodo, da pričujem o njegovem svetem imenu.
Tretjič. Vera navdihuje ljudi, da pomagajo drugim.
Ko ima vera prostor in svobodo, da uspeva, verniki izvajajo preprosta in včasih junaška dejanja služenja. Starodavna judovska fraza »tikkun olam«, ki pomeni »popraviti oziroma ozdraviti svet«, se dandanes odraža v prizadevanjih tako številnih ljudi. Povezali smo se s katoliško dobrodelno organizacijo poznano kot Karitas, z organizacijo Islamska pomoč in velikim številom judovskih, hindujskih, budističnih, sikhovskih in krščanskih organizacij, na primer, Vojsko odrešitve in National Christian Foundation. Skupaj služimo milijonom ljudi v stiski, nedavno smo vojnim beguncem dostavili šotore, spalne vreče in živila20 ter zagotovili cepiva, vključno s cepivoma proti otroški paralizi21 in covidu.22 Seznam tega, kar delamo, je dolg, a takšen je tudi seznam potreb.
Nedvomno lahko verniki, ki sodelujejo, pomembno ukrepajo. Istočasno je služenje posameznikom pogosto neoznanjevano, a tiho spreminja življenja.
Pomislim na primer v Luku, ko je Jezus Kristus pomagal vdovi iz Naina. Jezus, ki ga je spremljala skupina privržencev, je naletel na pogrebni sprevod za vdovinega edinca. Brez njega jo je čakal čustveni, duhovni in celo finančni propad. Ko je Jezus videl njen objokani obraz, je rekel: »Ne jokaj!«23 Potem se je dotaknil nosil, na katerih je bilo telo, in sprevod se je ustavil.
»Mladenič,« je zapovedal, »rečem ti: Vstani!
Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi.«24
Obuditev mrtvega je čudež, a vsako prijazno in skrbno dejanje do nekoga, ki se bori, je pot zavez, po kateri tudi vsak od nas lahko gre in »dela dobra dela« vedoč, da je Bog z nami.25
In četrtič. Verska svoboda deluje kot povezovalna in združevalna sila, ki oblikuje vrednote in moralnost.
V Novi zavezi beremo, da se jih je veliko odvrnilo od Jezusa Kristusa in godrnjalo nad njegovimi nauki: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?«26
To pritožbo lahko slišimo še danes od tistih, ki si prizadevajo, da bi vero izključili iz pogovorov in ji odvzeli vpliv. Če ni vere, da bi pomagala pri oblikovanju značaja in posredovala v težkih časih, kdo bo? Kdo bo učil poštenje, hvaležnost, odpuščanje in potrpežljivost? Kdo bo izkazoval dobrotljivost, sočutje in prijaznost pozabljenim in potrtim? Kdo bo sprejel tiste, ki so drugačni, pa si to vseeno zaslužijo, saj so vsi Božji otroci? Kdo bo z odprtimi rokami pomagal ljudem v stiski in si ne bo prizadeval za povračilo? Kdo bo spoštoval mir in poslušnost višjim zakonom, kot so trendi časa? Kdo se bo odzval na Odrešenikovo prošnjo: »Pojdi in ti delaj prav tako!«27
Mi bomo! Da, bratje in sestre, mi bomo.
vabim vas, da podprete stvar verske svobode. To je izraz od Boga danega načela svobodne volje.
Verska svoboda prinaša uravnoteženost tekmujočim filozofijam. Dobro vere, njen doseg in vsakdanja dejanja ljubezni, ki jih navdihuje vera, se samo pomnožijo, ko varujemo svobodo izražanja in delovanja po temeljnih prepričanjih.
Pričujem, da je Russell M. Nelson živi Božji prerok. Pričujem, da Jezus Kristus vodi in usmerja to Cerkev. Odkupil je naše grehe, bil je križan in je vstal na tretji dan.28 Zaradi njega bomo lahko živeli vso večnost; in tisti, ki to želijo, bodo lahko z našim Očetom v nebesih. To resnico razglašam vsemu svetu. Hvaležen sem za svobodo, da to lahko delam. V imenu Jezusa Kristusa, amen.