Naš odnos z Bogom
Ne glede na to, kaj nam prinese naša zemeljska izkušnja, lahko zaupamo Bogu in v njem najdemo radost.
Nekateri v času trpljenja prav kakor Job iz Stare zaveze morda menijo, da jih je Bog zapustil. Ker vemo, da ima Bog moč, da prepreči oziroma odpravi vsako stisko, nas morda zamika, da bi se pritoževali, kadar je ne, in se mogoče sprašujemo: »Če mi Bog ne nakloni pomoči, za katero molim, kako naj verujem vanj?« Med hudimi preizkušnjami je pravični Job v določenem trenutku rekel:
»Spoznajte vendar, da me je uklonil Bog in vrgel name svojo mrežo!
Glejte, pritožujem se nad nasiljem, pa nisem uslišan, kličem na pomoč, pa ni pravice!«1
Bog v odgovoru Joba vpraša: »Hočeš /…/ me obsoditi, da bi ti imel prav?«2 Oziroma z drugimi besedami: »Hočeš razveljaviti mojo sodbo, me obsoditi, da bi ti imel prav?«3 Jehova odločno spomni Joba na svojo vsemogočnost in vsevednost in Job z globoko ponižnostjo prizna, da niti približno nima Božjega znanja, moči in pravičnosti in ne more soditi Vsemogočnega:
»Zdaj vem, da vse premoreš,« je rekel, »in ni ovire za noben tvoj sklep.
/…/ Zato sem govoril in nisem razumel reči, ki so zame pretežke in jih ne poznam. /…/
Zato odstopam in se kesam v prahu in pepelu.«4
Na koncu je imel Job privilegij videti Gospoda, »Gospod pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej«.5
Zares je neumno, da si mi s svojo kratkovidnostjo smrtnika dovolimo obsojati Boga in si denimo mislimo: »Nisem srečen, torej Bog zagotovo počne nekaj narobe.« Nam, svojim otrokom v padlem svetu, ki vedo tako malo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, Bog izjavlja: »Vse stvari so pred menoj, kajti vse poznam.«6 Jakob modro svari: »Ne prizadevajte [si] svetovati Gospodu, ampak jemati nasvet iz njegove roke. Kajti glejte, sami veste, da svetuje modro in pravično in z veliko milosti nad vsemi svojimi deli.«7
Nekateri napačno razumejo Božje obljube, češ da pomenijo, da poslušnost Bogu obrodi določene rezultate po nespremenljivem časovnem razporedu. Morda si mislijo: »Če bom marljivo služil redni misijon, me bo Bog blagoslovil s srečno zakonsko zvezo in otroki« ali »Če na sabat ne bom opravljal šolskega dela, me bo Bog blagoslovil z dobrimi ocenami« ali »Če bom plačeval desetino, me bo Bog blagoslovil s službo, ki si jo želim«. Če se življenje ne obrne točno tako ali po pričakovanem časovnem razporedu, morda mislijo, da jih je Bog izdal. A v božanski ekonomiji vse ne poteka tako mehansko. Na Božji načrt ne bi smeli gledati kot na vesoljni prodajni avtomat, pri katerem, prvič, izberemo želeni blagoslov, drugič, vložimo zahtevano vsoto dobrih del in tretjič, nam naročilo nemudoma izpolni.8
Bog bo vsekakor spoštoval svoje zaveze in obljube do vsakega od nas. Glede tega nam ni treba skrbeti.9 Odkupitvena moč Jezusa Kristusa – ki se je spustil pod vse stvari in se nato povzpel v višave10 in ki ima vso moč v nebesih in na zemlji11 – zagotavlja, da Bog vse svoje obljube lahko izpolni in jih tudi bo. Spoštovanje in poslušnost Božjim zakonom sta sicer ključna, a vsak blagoslov, ki temelji na poslušnosti zakonu,12 ni oblikovan, zasnovan in časovno usklajen z našimi pričakovanji. Potrudimo se po svojih najboljših močeh, nato pa moramo nadzor nad blagoslovi, tako posvetnimi kot duhovnimi, prepustiti Bogu.
Predsednik Brigham Young je pojasnil, da vere ni zgradil na določenih rezultatih oziroma blagoslovih, temveč na svojem pričevanju o Jezusu Kristusu in svojem odnosu z njim. Rekel je: »Moja vera ne temelji na Gospodovem delovanju na morskih otokih, na tem, da je sem pripeljal ljudi, /…/ niti na milostih, ki jih podeljuje temu ali onemu ljudstvu, niti na tem, ali smo blagoslovljeni ali ne, temveč moja vera temelji na Gospodu Jezusu Kristusu in na znanju, ki sem ga prejel od njega.«13
Naše kesanje in poslušnost, naše služenje in žrtvovanja so pomembni. Želimo biti med tistimi, ki po Etrovem opisu »vselej dela[jo] obilo dobrih del«.14 A ne toliko zaradi nekega seštevka v celestialnih računovodskih knjigah. Te stvari so pomembne, ker nas vključijo v Božje delo in tako sodelujemo z Bogom pri svoji preobrazbi iz naravnega človeka v svetega.15 Nebeški Oče nam ponuja sebe in svojega Sina, tesen in trajen odnos z njima zaradi milosti in posredovanja Jezusa Kristusa, našega Odkupitelja.
Smo Božji otroci, namenjena sta nam nesmrtnost in večno življenje. Usojeno nam je, da bomo Božji dediči, »sodediči pa s Kristusom«.16 Naš Oče je pripravljen vsakega od nas voditi po svoji poti zavez s koraki, ki jih je oblikoval v skladu z našimi individualnimi potrebami in so prilagojeni njegovemu načrtu za našo končno srečo z njim. Pričakujemo lahko, da bomo vse trdneje zaupali in verovali v Očeta in Sina, vse bolj občutili njuno ljubezen ter da nas bo Sveti Duh nenehno tolažil in nas vodil.
Kljub temu pot za nikogar od nas ne more biti lahka. Preveč se moramo prečistiti, da bi bila lahka. Jezus je rekel:
»Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik.
Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, [Oče] odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu.«17
Postopek očiščevanja in prečiščevanja, ki ga vodi Bog, bo od časa do časa neizbežno mučen in boleč. Če se spomnimo Pavlovega izraza, smo »sodediči /…/ s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani«.18
Namesto da se sredi topilčevega ognja jezite na Boga, se z njim torej raje zbližajte. Kličite k Očetu v Sinovem imenu. Vsak dan v Duhu hodite z njima. Dovolite jima, da vam sčasoma pokažeta svojo zvestobo do vas. Zares ju spoznajte in zares spoznajte tudi sebe.19 Dopustite, da zmaga Bog.20 Odrešenik nam zagotavlja:
»Poslušajte njega, ki je zagovornik pri Očetu, ki pred njim zagovarja vaš primer –
rekoč: Glej trpljenje in smrt tistega, ki ni grešil, nad katerim ima Oče veselje; glej kri tvojega Sina, ki je bila prelita, kri tistega, ki si ga dal, da bi bil ti povzdignjen;
zatorej, Oče, prizanesi tem, mojim bratom [in mojim sestram], ki verjamejo v moje ime, da bodo lahko prišli k meni in imeli večno življenje.«21
Pomislite na nekatere primere zvestih moških in žensk, ki so zaupali Bogu in so bili prepričani, da bodo obljubljene Božje blagoslove prejeli v življenju ali v smrti. Njihova vera ni temeljila na tem, kaj je Bog v določeni okoliščini ali trenutku naredil oziroma ni, temveč na tem, da so ga poznali kot svojega dobrohotnega Očeta, Jezusa Kristusa pa kot svojega zvestega Odkupitelja.
Ko je bil Abraham na tem, da ga bo egipčanski Elkenov duhovnik žrtvoval, je zaklical k Bogu, naj ga reši, in ga je.22 Abraham je živel in postal oče zvestih ljudi, ki so s svojim potomstvom blagoslovili vse družine na zemlji.23 A pred tem je isti Elkenov duhovnik na prav istem oltarju žrtvoval tri device, ki se »zaradi svoje kreposti /…/ niso /…/ hotele prikloniti, da bi častile lesene ali kamnite bogove«.24 Tam so umrle mučeniške smrti.
Jožef iz starodavnih časov, ki so ga lastni bratje kot mladeniča prodali v egipčansko suženjstvo, se je med trpljenjem obrnil na Boga. Postopoma se je v hiši svojega gospodarja v Egiptu povzpel do uglednega položaja, a se mu je nato zaradi lažnih obtožb Potifarjeve žene napredek v celoti izjalovil. Jožef bi zlahka pomislil: »Za upoštevanje zakona neomadeževanosti sem torej poplačan z zaporom.« Namesto tega se je še naprej obračal na Boga in postal uspešen celo v zaporu. Jožef je doživel še eno strašno razočaranje, ko je zapornik, s katerim se je spoprijateljil, kljub svoji obljubi, da bo Jožefu pomagal, povsem pozabil nanj, ko so ga ponovno postavili na prejšnji položaj na faraonovem dvoru. Sčasoma je, kot že veste, Gospod posredoval in postavil Jožefa na drugi najvišji odgovorni položaj z oblastjo brž za faraonom in mu omogočil, da je rešil Izraelovo hišo. Jožef bi zagotovo lahko potrdil, da »njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu«.25
Abinadi je nameraval izpolniti Božje naročilo. »Končujem svoje sporočilo,« je rekel, »in potem ni pomembno, [kaj se mi bo zgodilo], če bo tako, da bom odrešen.«26 Mučeniška smrt mu ni bila prihranjena, a zagotovo je bil rešen v Božje kraljestvo, in njegov edini, dragoceni spreobrnjenec Alma je spremenil tok nefijske zgodovine, ki je pripeljala do Kristusovega prihoda.
Alma in Amulek sta bila v odgovor na svojo prošnjo rešena iz zapora v Amonihi in njuni preganjalci so bili ubiti.27 A pred tem so isti preganjalci verujoče ženske in otroke vrgli v besneči ogenj. Almu, ki je hudo trpel, ko je bil priča grozljivemu prizoru, je Duh preprečil, da bi udejanjil Božjo moč in »jih reši[l] iz plamenov«,28 da bi jih Bog lahko sprejel k sebi v slavi.29
Prerok Joseph Smith je hiral v ječi v Libertyju v Misuriju brez moči, da bi pomagal svetim, ko so jih med trpkim zimskim mrazom oplenili in pregnali z domov. »O Bog, kje si?« je zaklical Joseph. »Kako dolgo boš zadrževal svojo roko?«30 V odgovor mu je Gospod obljubil: »Tvoja nadloga in tvoje stiske bodo le kratek trenutek; in potem, če boš to dobro prenesel, te bo Bog povzdignil na višavo. /…/ Nisi še kot Job.«31
Na koncu je Joseph lahko skupaj z Jobom dejal: »Pa naj me [Bog] umori, [še naprej bom zaupal vanj]!«32
Starešina Brook P. Hales je povedal zgodbo o sestri Patricii Parkinson, ki se je rodila z normalnim vidom, a je pri enajstih letih oslepela.
Starešina Hales je pripovedoval: »Pat poznam že dolgo in nedavno sem ji povedal, da občudujem dejstvo, da je vselej pozitivna in srečna. Odgovorila je: ‘No, niste še bili pri meni doma, kajne? Imam svoje trenutke. Imela sem precej hude napade depresije in sem veliko jokala.’ Vendar je dodala: ‘Čudno je bilo, da sem od tedaj, ko sem začela izgubljati vid, vseeno vedela, da sta nebeški Oče in Odrešenik z mojo družino in mano. /…/ Tistim, ki me vprašajo, ali me jezi, ker sem slepa, odvrnem: ‘Na koga naj se jezim? Nebeški Oče je v tem z mano; nisem sama. Ves čas je z mano.’«33
Navsezadnje si prizadevamo prav za to, da bi bili blagoslovljeni s tesnim, trajnim odnosom z Očetom in Sinom. To je bistvena razlika in je brezkončno vredna svoje cene. S Pavlom bomo pričevali, da »se trpljenje sedanjega [zemeljskega] časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas«.34 Pričujem, da lahko ne glede na to, kaj prinese naša zemeljska izkušnja, zaupamo Bogu in v njem najdemo radost.
»Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«35
V imenu Jezusa Kristusa, amen.