Pridite v Božjo čredo
V Božji čredi doživljamo budno, ljubečo skrb Dobrega Pastirja in smo blagoslovljeni, da občutimo njegovo odkupitveno ljubezen.
Kot mlada starša sta brat in sestra Samad spoznala evangelij Jezusa Kristusa v svojem preprostem dvosobnem domu v Semarangu v Indoneziji.1 Ko so se z dvema mladima misijonarjema usedli k majhni mizi s šibko svetilko, za katero se je zdelo, da privabi več komarjev kot oddaja svetlobe, sta jih misijonarja učila večne resnice. Zaradi iskrene molitve in vodstva Svetega Duha sta začela verjeti, kar sta se učila, in se odločila, da se bosta krstila in postala člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Ta odločitev in kako sta živela od takrat naprej, sta blagoslovila brata in sestro Samad in njuno družino na vseh življenjskih področjih.2
Sta med prvimi pionirji svetih v Indoneziji. Kasneje sta prejela tempeljske uredbe in brat Samad je služil kot predsednik veje in potem kot okrožni predsednik ter se vozil po vsej Srednji Javi, da bi izpolnil svoje zadolžitve. Zadnje desetletje je služil kot prvi patriarh surakartskega kola v Indoneziji.
Kot eden od misijonarjev sem bil v tistem skromnem, vernem domu pred 49-imi leti priča temu, kar je kralj Benjamin učil v Mormonovi knjigi: »[Ž]elel [bi], da bi pretehtali blagoslovljeno in srečno stanje tistih, ki izpolnjujejo Božje zapovedi. Kajti glejte, v vsem so blagoslovljeni tako posvetno kot duhovno.«3 Blagoslovi, ki pritekajo v življenje tistih, ki sledijo vzoru in naukom Jezusa Kristusa in se odločijo, da se bodo šteli med njegove učence, so številni, prinašajo radost in so večni.4
Božja čreda
Alma tiste, ki so se zbrali pri Mormonovih vodah, povabi, naj se krstijo, tako da začne z naslednjim stavkom: »[I]n ker torej želite priti v Božjo čredo.«5
Ograda oziroma ograda za ovce je velik, ograjen prostor, pogosto obdan s kamnitim zidom, kjer so ovce ponoči varne. Ima samo eno odprtino. Na koncu dneva pastir pokliče ovce, ki poznajo njegov glas in skozi vrata pridejo v varno ogrado.
Almovo ljudstvo je vedelo, da pastirji stojijo pri ozki odprtini ograde, tako da ovce, ko vstopajo, lahko preštejejo,6 opazijo njihove rane in težave ter poskrbijo za vsako posebej. Varnost in dobro počutje ovac je odvisno od njihove pripravljenosti, da pridejo v ogrado in v njej ostanejo.
Med nami so morda nekateri, ki čutijo, da so ob strani črede, mogoče mislijo, da jih manj potrebujemo oziroma cenimo oziroma da ne spadajo v čredo. In kot v ovčji čredi tudi v Božji čredi včasih stopimo na prste drug drugemu in se moramo pokesati in odpustiti.
A Dobri Pastir7 – naš pravi pastir – je vedno dober. V Božji čredi doživljamo njegovo budno, ljubečo skrb in smo blagoslovljeni, da občutimo njegovo odkupitveno ljubezen. Rekel je: »[N]a obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj.«8 Naš Odrešenik je na svoje dlani napisal naše grehe, bolečine, stiske9 in vse, kar je v življenju nepravično.10 Vsi so dobrodošli, da sprejmejo te blagoslove, če »želi[jo] priti v Božjo čredo«11 in se odločijo, da ji bodo pripadali. Dar svobodne volje ni zgolj pravica, da se odločamo; to je priložnost, da se odločamo prav. In zidovi ograde niso omejitev, ampak vir duhovne varnosti.
Jezus je učil, da je »ena čreda, en pastir«.12 Rekel je:
»Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. /…/
[I]n ovce poslušajo njegov glas /…/
in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas.«13
Jezus je potem izjavil: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil,«14 in tako jasno povedal, da je samo ena pot v Božjo čredo in ena pot do odrešitve. Po Jezusu Kristusu in preko njega.15
Blagoslovov so deležni tisti v Božji čredi
To, kako pridemo v čredo, se naučimo iz Božje besede, ki je nauk, ki so ga učili Jezus Kristus in njegovi preroki.16 Če sledimo Kristusovemu nauku in pridemo v čredo preko vere v Jezusa Kristusa, kesanja, krsta in potrditve in zvesto vztrajamo,17 nam je Alma obljubil štiri posebne osebne blagoslove. Tako vas bo, prvič, »Bog lahko odkupil«, drugič, »prištel k tistim od prvega vstajenja«, tretjič, »boste lahko imeli večno življenje« in četrtič, »bo na vas lahko obilneje razlil svojega Duha«.18
Potem ko je Alma učil o teh blagoslovih, so ljudje od radosti plosknili z rokami. Tu so razlogi:
Prvič: Odkupiti pomeni plačati dolg ali obveznost ali osvoboditi se tega, kar nas žalosti oziroma nam škodi.19 Če se sami še tako poskušamo izboljšati, se brez odkupne daritve Jezusa Kristusa ne moremo očistiti grehov, ki smo jih zagrešili, oziroma si pozdraviti ran, ki smo jih utrpeli. On je naš Odkupitelj.20
Drugič: Zaradi Kristusovega vstajenja bomo vsi vstali.21 Ko bo naš duh zapustil naše umrljivo telo, se bomo nedvomno veselili tega, da bomo lahko ponovno z vstalim telesom objeli tiste, ki jih imamo radi. Željno se bomo veselili, da bomo med tistimi od prvega vstajenja.
Tretjič: Večno življenje pomeni živeti z Bogom in tako, kot živi on. To je »največji od vseh Božjih darov«22 in bo prinesel polnost radosti.23 Je najvišji namen in cilj naših življenj.
Četrtič: Spremstvo člana Božje trojice, Svetega Duha, v tem zemeljskem življenju poskrbi za vodstvo in tolažbo, ki ju tako zelo potrebujemo.24
Pomislite na nekaj vzrokov, da smo nesrečni: trpljenje čutimo zaradi greha,25 žalost in osamljenost zaradi smrti ljubljene osebe in strah zaradi negotovosti glede tega, kaj se zgodi, ko umremo. Ko pa pridemo v Božjo čredo in spolnjujemo svoje zaveze z njim, čutimo mir, ker vemo in zaupamo, da nas bo Kristus odkupil od naših grehov, da se bo ločitev našega telesa in duha končala hitreje in da bomo kar najsijajneje večno živeli z Bogom.
Zaupajte v Kristusa in delujte v veri
Bratje in sestre, sveti spisi so polni primerov Odrešenikove veličastne moči in njegove sočutne milosti in milostljivosti. Med njegovim zemeljskim delovanjem so bili njegovih blagoslovov zdravljenja deležni tisti, ki so mu zaupali in delovali v veri. Na primer, bolan moški v kopeli v Betesdi je shodil, ko je z vero sledil Odrešenikovi zapovedi: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!«26 Ljudje v deželi Izobilje, ki so bili bolni ali kakorkoli prizadeti, so bili ozdravljeni, ko so »hkrati prišl[i]«.27
Da bi prejeli čudovite blagoslove, obljubljene tistim, ki pridejo v Božjo čredo, moramo ravno tako storiti prav to – moramo se odločiti, da pridemo. Alma mlajši je učil: »In sedaj vam povem, da dobri pastir kliče za vami; in če boste prisluhnili njegovemu glasu, vas bo pripeljal v svojo čredo.«28
Pred leti je dragi prijatelj umrl zaradi raka. Ko je njegova žena Sharon prvič pisala o njegovi diagnozi, je rekla: »Odločila sva se za vero. Vero v Odrešenika Jezusa Kristusa. Vero v načrt nebeškega Očeta in vero, da pozna najine potrebe in izpolni svoje obljube.«29
Spoznal sem veliko svetih iz poslednjih dni, podobnih Sharon, ki občutijo notranji mir, ker so varno v Božji čredi, zlasti ko pridejo skušnjave, nasprotovanje ali stiske.30 Odločili so se, da bodo verovali v Jezusa Kristusa in sledili njegovemu preroku. Naš dragi prerok, predsednik Russell M. Nelson, je učil: »Vse dobro v življenju – vsak možen blagoslov večnega pomena – se začne z vero.«31
Povsem pridite v Božjo čredo
Moj praprapraded James Sawyer Holman je prišel v Utah leta 1847, vendar ni prišel s tistimi, ki so prišli julija z Brighamom Youngom. Prišel je kasneje tistega leta in je bil glede na družinske zapise odgovoren, da pripelje ovce. Z ovcami je do Doline Slanega jezera prispel šele oktobra, a jim je uspelo.32
Metaforično rečeno, so nekateri med nami še vedno na planjavah. Ne pridejo vsi v prvi skupini. Moji dragi prijatelji, prosim, nadaljujte po poti – in pomagajte drugim – da povsem pridejo v Božjo čredo. Blagoslovi evangelija Jezusa Kristusa so neizmerni, ker so večni.
Nadvse hvaležen sem, da sem član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Pričujem o ljubezni našega nebeškega Očeta in našega Odkupitelja Jezusa Kristusa in o miru, ki pride le od njiju – notranjem miru in blagoslovih, ki jih najdemo v Božji čredi. V imenu Jezusa Kristusa, amen.