Ali se načrt uresničuje?
Pričujem, da se načrt sreče uresničuje. Napravil ga je vaš nebeški Oče, ki vas ljubi.
Ali se načrt uresničuje?
Nedavno sem se pogovarjal z nekim mladim odraslim, ki je pred leti služil misijon, zdaj pa se je predajal svojemu poklicnemu delu. V marsikaterem pogledu mu je šlo v življenju dobro. A njegova vera je slabela. Tonil je v morju dvoma o Odrešeniku in njegovi Cerkvi. Pojasnil je, da ne prejema blagoslovov, ki jih pričakuje od obnovljenega evangelija. Ni čutil, da se v njegovem življenju načrt sreče uresničuje.
Moje današnje sporočilo je namenjeno vsem tistim, ki morda čutijo podobno. Govorim tistim, ki so v nekem trenutku »[želeli] peti pesem o ljubezni odkupljenja«, vendar zdaj ne čutijo tako.1
Naš ljubeči nebeški Oče nam je pripravil krasen načrt za našo večno srečo. A ko se življenje ne odvija, kakor smo upali, se morda zdi, da se načrt ne uresničuje.
Morda se počutimo kakor Jezusovi učenci, ko so bili v čolnu, ki je bil »že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter.«2
Potem pa je Jezus zelo zgodaj zjutraj
»hodil po jezeru in prišel k njim.
Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: ʻPrikazen je.ʼ Od strahu so zavpili.
Jezus pa jim je takoj rekel: ʻBodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!ʼ
Peter mu je odgovoril in rekel: ʼGospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.
On mu je dejal: ʻPridi.ʼ In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.
Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: ‘Gospod, reši me!’
Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: ‘Malovernež, zakaj si podvomil?’«3
Naj vam predstavim tri načela, ki sem se jih naučil od Petra. Molim, da bodo pomagala vsakomur, ki čuti, da se načrt sreče v njegovem življenju ne uresničuje.
Prvič, ravnajte v veri v Jezusa Kristusa.
Osupel sem nad Petrovo vero. Ko ga je Jezus poklical, naj pride, je stopil iz čolna, ki ga je premetaval vihar. Videti je bilo, da je vedel, da bo, če mu je Jezus Kristus rekel, naj nekaj naredi, to lahko naredil.4 Peter je Odrešeniku zaupal bolj, kakor je zaupal svojemu čolnu. In ta vera mu je dala moč, da je v stresni, zastrašujoči situaciji ravnal pogumno.
Petrova vera me spominja na izkušnjo, za katero mi je povedal starešina José L. Alonso. Kmalu potem, ko je starešini Alonsu umrl sin, ki je za seboj pustil družino z majhnimi otroki, je starešina Alonso slišal, kako so se otroci pogovarjali.
»Kaj bomo naredili?« so vprašali.
»Devetletna hči je odgovorila: »Očka je v redu. Z Jezusom Kristusom pridiga evangelij.«
Njegova deklica je kakor Peter videla preko izzivov ter zaupala v Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev. Vera v Odrešenika nam prinese mir in moč, da gremo naprej.
Če se ozrete na svoje življenje, verjamem, da boste videli, da ste velikokrat v življenju verovali. Če se pridružite Cerkvi, je to dejanje vere. Če se v molitvi pogovarjate z nebeškim Očetom, je to dejanje vere. Če berete svete spise, je to dejanje vere. Če poslušate sporočila te generalne konference, je to dejanje vere. Kakor je rekel predsednik Russell M. Nelson: »Ne podcenjujte vere, ki jo že imate.«5
Naslednja lekcija, ki sem se je naučil od Petra, je tale:
V težavah se nemudoma obrnite k Jezusu Kristusu.
Ko je Peter hodil k Odrešeniku, se je zaradi vetra prestrašil in je začel toniti. A ko se je zavedel, kaj se dogaja, ni poskušal sam kriliti po vodi ali odplavati nazaj na čoln. Namesto da bi vero v Kristusa opustil, se je je še močneje oklenil in zaklical: »Gospod, reši me!«
»Jezus je takoj iztegnil roko [in] ga prijel.«6
Vsi se soočamo s silovitimi vetrovi, zaradi katerih se nam lahko zamaje vera in tonemo. Ko se to zgodi, vas prosim, da se spomnite, da se načrt nebeškega Očeta imenuje še drugače – načrt odkupitve. Ni v načrtu, da bi gladko zdrseli skozi življenje, se nikdar ne spotaknili, nikdar potonili, vselej imeli na obrazu nasmeh. Nebeški Oče je vedel, da nas bo treba odkupiti. Zato je pripravil načrt odkupitve.7 Zato je poslal Odkupitelja. Ko se borimo – zaradi česar koli že – to ne pomeni, da se načrt ne uresničuje. Takrat je čas, ko načrt najbolj potrebujemo!
V takšnih trenutkih posnemajte Petrov vzor. Nemudoma se obrnite k Odrešeniku.
»[S]edaj je čas in dan vaše odrešitve. [N]e odlašajte z dnevom svojega kesanja kesanja.«8
Ne glede kje smo in kje smo bili, je kesanje pot naprej. Predsednik Nelson je učil:
»Za naš osebni napredek ni nič bolj osvobajajoče, bolj plemenito oziroma bolj ključno kot to, da se redno vsak dan osredotočamo na kesanje.
Ne glede na to, ali marljivo hodite po poti zavez, ali ste s poti zavez zašli ali z nje stopili ali poti od tam, kjer ste zdaj, sploh ne vidite, vas rotim, da se pokesate. Izkusite krepilno moč vsakdanjega kesanja – da delamo in smo vsak dan malo boljši.«9
Priti h Kristusu pomeni več kot samo premišljevati o njem ali govoriti o njem ali celo ljubiti ga. Pomeni to, da mu sledimo. Pomeni to, da živimo, kakor uči, naj živimo. In za vse nas to pomeni, da se kesamo brez odlašanja.
Ena od mojih hčera je nekdaj delala v središču za usposabljanje misijonarjev. Povedala mi je za starešino, ki ga je učila, ki se ji je izpovedal, da ni prepričan, da Mormonova knjiga izpričuje resnico. Molil je in molil za duhovno pričevanje, a odgovora ni prejel.
Hči je molila, da bi vedela, kaj naj naredi, da bi temu misijonarju pomagala. Začutila je, da nam sveti spisi niso dani le, da bi jih zgolj brali in dobili pričevanje; dani so nam tudi zato, da nas učijo spolnjevati Božje zapovedi. Hči je to misel povedala misijonarju.
Kasneje je tega misijonarja spet videla in videti je bil veliko srečnejši. Povedal ji je, da je naposled prejel pričevanje, da Mormonova knjiga izpričuje resnico. Vedel je, da je to pričevanje prejel, ker si je bolj prizadeval delati, kar uči Mormonova knjiga.
Posnemajmo Petrov vzor tega, da se v težkih časih obrnemo k Odrešeniku. Sledite Jezusu Kristusu, namesto da se zanašate na lastno modrost in moč. Ne glede kako dolgo že skušate hoditi po vodi brez njega, nikdar ni prepozno, da sežete k njemu. Načrt se uresničuje!
Tretje načelo, ki sem se ga naučil od Petra in iz njegove izkušnje, je:
Pred Gospodom postanite ponižni, pa vas bo povzdignil k višjim stvarem.
Peter je pokazal vero, in sicer ko je hodil po vodi in ko je klical k Odrešeniku, ko je potreboval pomoč. A Odrešenik je videl, da je Peter zmožen veliko več. »Malovernež,« je dejal, »zakaj si podvomil?«10
Peter bi mu ta očitek lahko zameril. Vendar ga je ponižno sprejel. Še si je prizadeval, da bi še bolj verjel v Jezusa Kristusa. Peter je po veliko dodatnih izkušnjah, ki poglabljajo vero – nekatere so bile zelo, zelo težke – naposled postal kot skala trden voditelj, kakršnega je Gospod potreboval. Ko je služil Gospodu, je dovršil čudovite stvari.
Katere čudovite stvari Gospod želi, da jih dovršite vi? V njegovi Cerkvi in kraljestvu je veliko priložnosti, da služimo in pomagamo, kakor je Odrešenik. Želi, da sodelujete pri njegovem čudovitem delu. Načrt sreče za vas ne bo nikdar bolj resničen kot takrat, ko boste drugim pomagali, da bodo po njem živeli.
Na mojem potovanju vere so mi naslednje Almove besede spremenile življenje: »Blagor /…/ tistim, ki postanejo ponižni, ne da bi bili primorani postati ponižni.«11 Ponižno se postavimo v položaj, s katerega nas Jezus Kristus lahko dvigne, vodi in kar najbolj izkoristi naše zmožnosti.12
Pričujem, da se načrt sreče uresničuje. Napravil ga je vaš nebeški Oče, ki vas ljubi. Uresničuje se, ker je Jezus Kristus s svojo odkupno daritvijo premagal greh in smrt. Pridite k njemu, sledite mu in »se bo na vas nemudoma uresničil veliki načrt odkupitve«.13 V imenu Jezusa Kristusa, amen.