»Hrani moje ovce«
»Sledite mi in hranite moje ovce.« (gl. NaZ 112:14)
»Jezus je Petru naročil, naj hrani njegove ovce. S tem naj bi Peter Jezusu pokazal, da ga ima rad.«
»Mami, ali je Jezus imel ovčjo čredo?«
»Ne, ljubica. Jezusa včasih imenujemo dobri pastir, mi pa sebe njegove ovce. Jezus je Petra učil, da moramo, če hočemo Jezusu pokazati, da ga imamo radi, pomagati drugim.«
»Ali bova zato po družinskem večeru pito nesli sestri Jani?«
»Da, zato. Toda zelo lepo bi bilo, če bi se lahko domislila, s čim bi lahko sestri Jacobs pokazala, da jo imaš rada.«
Olivija je premišljevala, kaj bi lahko naredila. Spomnila se je, da so mami in babici res všeč risbe, ki jih riše.
»Že vem! Za sestro Jano lahko naredim voščilnico in nanjo narišem risbo!«
Olivija je narisala lepo mavrico. V voščilnico je napisala: »Kmalu se pozdravi! Rada te imam, Olivija.«
Ko je Olivija z družino prišla k sestri Jani domov, je mama sestro Jano vprašala, kako se počuti. Sestra Jana je začela jokati.
»Ravno sem izvedela, da bom jutri morala v bolnico na operacijo. Malo me je strah.«
Mama je sestri Jani izročila pito. Nato ji je Olivija dala voščilnico, ki jo je naredila.
»Hvala, Olivija. Zaradi te lepe voščilnice in tvojega ljubkega nasmeha se že počutim bolje.«
Olivija je začutila, kakor da bi jo nekdo v srcu objel. Bila je vesela, ker je lahko pomagala Jezusu hraniti njegove ovce. ◼