Naj se zgodi z vašo pomočjo
Tako pravijo mladenke iz Indije, odkar so s svojim preprostim projektom služenja vso vejo navdušile nad družinskim večerom.
Mladenke iz druge veje Chennai v indijskem okrožju Chennai, so hotele člane veje navdušiti nad tem, da bi imeli družinske večere. Ni trajalo dolgo, že so se domislile preprosto, vendar praktično zamisel. Napravile so kolesa za družinski večer: skice z urinim kazalcem, s katerim so pokazale na zadolžitve, kot je molitev, lekcija in priprava »sladkega«.
Papirnata kolesa so bila preprosta, vendar barvita. Nekega večera so se v zgradbi za bogoslužje zbrale na dejavnosti Mladenk, na vsako kolo pa so prilepile fotografijo družine, za katero so ga naredile. Dve mladenki, Sushmitha Santhosh Kumar, ki ima petnajst let, in njena sestra Sujeetha, ki ima štirinajst let, sta bili zlasti navdušeni, ko sta izvedeli, da bosta skupaj z družino, ker so novi člani Cerkve, dobili prvo kolo.
»Po skupnem času smo kot skupina šle v njihovo stanovanje in kolo izročile očetu,« pravi Daisy Daniel, ki ima šestnajst let. »Vsa družina je bila videti zadovoljna.« Družina je o družinskem večeru že govorila z rednimi misijonarji, kolo pa jim je dalo dodatni zalet, da so naredili to, o čemer so se učili.
Mladenke so prav tako naredile dovolj koles, da po enega dale vsaki družini otrok v Osnovi v veji. Nato so naredile še dodatna kolesa za redne misijonarje, da jih bodo dali novim spreobrnjencem.
»V veji nas je veliko spreobrnjencev in nismo vajeni pripravljati družinskih večerov,« pravi Daisy. »Toda imam pričevanje, da bodo družinski večeri otrokom in staršem pomagali, da bodo še enotnejši, in upam, da bodo te družine vsakič, ko bodo pogledale na kolo, pomislile: ‘Prav, člani Cerkve nas imajo radi, zato so nam dali ta opomnik. Imejmo torej družinski večer!’« Napovedala je, da bodo družinski večeri pri veliko ljudeh v veji kmalu postali vsakotedenski dogodek.
Eno dobro dejanje služenja pripelje do naslednjega
Kolesa za družinski večer so samo eden od več projektov služenja, ki so jih pripravile te mladenke. Ker so mladenke hotele, da se vdova v veji ne bi počutila tako osamljeno, so okrasile košarico in jo napolnile z veliko kratkimi, veselimi, ročno napisanimi sporočilci. »Nikogar nima, da bi skrbel zanjo,« je rekla Daisy. »Zato smo jo hotele spomniti, da člani veje mislijo nanjo.« Mladenke so ji same izročile košarico in pojasnile, da lahko vsak dan prebere eno sporočilce, ki ji bo na obraz priklicalo nasmeh.
Košarica s sporočilci je bila navdih za naslednjo zamisel. Mladenke so se odločile, da bodo druga drugi pisale pismo hvaležnosti.»Vsaka je drugi napisala lepo pismo,« pojasni Monisha Kalai Selvam, ki ima trinajst let.
Naj živi družinski večer!
Mladenke iz druge veje Chennai se s temi in drugimi dejavnostmi učijo, da celo preprosto služenje ljudi lahko zbliža z Odrešenikom. Člani veje se bodo verjetno še dolgo spominjali koles za družinski večer, ker so jih prejeli v toliko družinah in jih že uporabljajo. Toda čeprav so kolesa le začasni opomnik, je tudi to dobro.
»Vsak lahko naredi svoje kolo oziroma skico ali pa se preprosto usede s svinčnikom in papirjem v roki in naredi načrt,« pravi Daisy. »Preprosto vemo, da je družinski večer pomemben za vsakogar in želele smo, da bi se zgodili z našo pomočjo.«
Najvišja prioriteta
Staršem in otrokom smo svetovali, naj dajo največjo prednost družinski molitvi, družinskim večerom, preučevanju evangelija, naukom in koristnim družinskim dejavnostim. Čeprav so tudi druge dobre zahteve in dejavnosti, toda ne sme se dovoljevati, da bi prevzele mesto božansko določenih zadolžitev, ki jih lahko zadostno izpolnijo le starši in družine.«
Pismo Prvega predsedstva, 11. feb. 1999; gl. Liahona, dec. 1999, 1. št.