Preizkusi samozavesti Pri odločitvah glede zakonske zveze naj vera premaga strah
Iz govora, ki ga je imel 25. septembra 2007 na Univerzi Brighama Younga v Idahu.
Potem ko sem leta 1964 diplomiral, sem postal častnik ameriške vojske. Javil sem se na usposabljanje v posebne enote vojske Združenih držav. Usposabljanje posebnih enot je naporno urjenje v komandosnih in elitnih pehotnih taktikah. Cilj je pridobiti visoko izurjene častnike in podčastnike.
Moje urjenje v posebnih enotah je vključevalo vrsto »preizkusov samozavesti«, kot so jih imenovali rangerji, in so bili mišljeni kot preizkus telesne moči, vzdržljivosti in poguma.Težke naloge, kot je premagovanje ovir, plezanje in spuščanje z vrvmi po navpični trideset ali več metrov visoki ledeni steni, nočni pohod po močvirju med aligatorji in strupenimi kačami ter nočni šestnajst kilometrski orientacijski pohod po težkem terenu – to je le nekaj nalog, ki smo jih prestali. Eden od namenov teh preizkusov samozavesti je, da bi rangerji vedeli, da smo v težkih in nevarnih okoliščinah spopada zmožni narediti več, kot mislimo, da lahko naredimo. Naši vodje so nas učili, naj zaupamo vase in v usposabljanje. Med težkimi preizkušnjami mojih borbenih izkušenj so me več kot enkrat pomirili nauki teh preizkusov samozavesti, ki jih poznajo rangerji.
V življenju se soočamo z drugimi pomembnejšimi preizkusi samozavesti, kot so ti, ki sem jih prestal med usposabljanjem. Ti niso toliko preizkusi samozavesti, ampak prej zaupanja v to, kar prejmemo po Božjem Duhu. Preroki so nam drug za drugim svetovali, naj ne pozabimo to, kar vemo – naj ohranimo zaupanje v Gospoda. Ko je Jakob v svojih ljudeh ponovno poskušal oživiti vero, jim je neprestano razglašal: »Vem, da veste.« (2 Ne 9:4, 5; poudarek dodan) Pavel je bil še bolj neposreden: »Ne zavrzite torej svoje zaupnosti, ki jo čaka veliko plačilo.« (Heb 10:35; poudarek dodan) Vsak od nas se sooča z negotovo prihodnostjo. Toda če ne bomo pozabili tega, kar že vemo, se bomo z njo soočili z vero in vedrostjo. Z njo se bomo soočili samozavestno.
Eden najpomembnejših življenjskih preizkusov samozavesti je v obdobju mladosti. To je odločitev za poroko. Ni je odločitve, ki bi jo ta rod mladih sprejel z večjo zaskrbljenostjo. To je téma, ki zbuja veliko skrbi.
Strah pred zakonsko zvezo
Ne poznam vseh razlogov za strah, vendar menim, da so nekateri od njih naslednji:
-
Lagodnost druženja. Veliko mladih ne išče pravega življenjskega sopotnika, ker se preveč družijo v skupinah. Ker takšno druženje poteka v mešanih skupinah moških in žensk, nekateri zmotno mislijo, da bodo s tem, ko se družijo v skupinah, znali bolje prepoznati večnega družabnika. Vendar temu ni tako. Skupinsko druženje nas lahko prikrajša za priložnost natančnega odkrivanja značaja in osebnosti tistega posebnega posameznika, kar je tako pomembno za sprejemanje modrih odločitev.
-
Strah, da bi naredili napako. Dobro poznamo statistične podatke o ločitvah. Nekateri mladi so preživeli bolečino, ko so pri starših ali prijateljih videli propad zakonske zveze oziroma ker so sami doživeli ločitev. Doživeli so duševni pretres, ki je povezan s takšno ločitvijo. Včasih se zato pojavi strah pred sklenitvijo zakonske zveze, da ne bi izbrali napačne osebe.
-
Mladostniki, ki se otepajo odgovornosti. Vsaj pri nekaterih obstaja nenaklonjenost, da bi svoje želje in zanimanja povezali z željami in zanimanji nekoga drugega. Zaradi takšne sebičnosti odlašajo z odločitvijo za sklenitev zakonske zveze.
Zmotno mišljenje
Ne glede na razlog za strah pred sklenitvijo zakonske zveze to vodi v zmotno premišljevanje, zaradi katerega zapravimo zaupanje nekoga. Posledica tega je, da nekdo ne uspe prevzeti odgovornosti, da bi sprejel takšno odločitev. Četudi zaradi takšnega strahu nekdo z zakonsko zvezo ne odlaša ali se je celo izogiba, pa lahko povzroči druge napake. Na primer, nekateri so nagnjeni k temu, da odločitev obravnavajo popolnoma duhovno. Ker ne opravijo svoje dolžnosti, ampak čakajo na nekaj podobnega, kot je božanski prst, ki bi jim odgovor napisal na zid oziroma da bi se morje razdvojilo oziroma da bi prišlo do kakšnega drugega pojava, ki bi jim nedvoumno zagotovil, da je neka oseba »prava«.
Drugi pričakujejo, da se bo namesto njih odločil nekdo drug. Kolski predsednik Univerze Brighama Younga mi je rekel, da ni neobičajno, da nekatere ženske popustijo mnenju trenutnega fanta, ki jim pravi, da je on »pravi«. Drugi se uklonijo presoji staršev – pogosto očetovi – ki je zanje odločitve sprejemal že v preteklosti. V obeh primerih gre za zanemarjanje odgovornosti glede najpomembnejše odločitve, ki jo človek sprejme v življenju.
Nasvet staršev, škofa in drugih vrednih ljudi je lahko dragocen. Toda konec koncev vam nihče ne more – oziroma ne sme – govoriti, kaj naredite. Odločitev, s kom se boste poročili, je zelo osebna.
»Ne zavrzite torej svoje zaupnosti, ki jo čaka veliko plačilo.« Pomnite, da na ta svet pridemo tako rekoč zato, da se zaljubimo. Ne otežujte si tega bolj, kot je! Pomnite to, kar veste, in pojdite naprej z zaupanjem v nebeškega Očeta in v vlogo, ki jo imate kot njegovi sinovi in hčere.
Nasvet za dvorjenje
Dvorjenje je čas, ko se dva spoznavata. To je čas, da nekoga spoznamo, njegova zanimanja, navade ter pogled na življenje in na evangelij. To je čas, da govorimo o svojih načrtih, sanjah, upanjih in strahovih. To je čas, da preverimo, kako je nekdo predan življenju po evangeliju.
Starešina David A. Bednar iz zbora dvanajstih apostolov je govoril o bivšem misijonarju, ki je hodil na zmenke s posebnim dekletom. Zelo veliko mu je bilo do nje in resno je razmišljal, da bi je zaprosil za roko. To je bilo potem, ko je predsednik Gordon B. Hinckley (1910 – 2008) ženskam svetoval, naj nosijo le po en par uhanov. Starešina Bednar je rekel, da je ta mladenič nekaj časa potrpežljivo čakal, da bi dekle odstranilo odvečne uhane, ki jih je nosilo, vendar se to ni zgodilo. Zaradi tega in drugih razlogov se je težkega srca prenehal videvati z njo.
Starešina Bednar je med pripovedovanjem te zgodbe dejal: »Predvidevam, da nekateri med vami […] morda menite, da je bil ta fant preveč kritičen oziroma da je smešno in fanatično, da se pri tej tako zelo pomembni odločitvi zanašamo, čeprav samo deloma, na domnevno tako malo pomembno zadevo. Morda vas moti, ker se ta primer osredotoča na dekle, ki se ni odzvalo na preroški nasvet, namesto da bi se osredotočal na fanta. [Vendar dovolite, da poudarim, da] ni šlo za uhane!«1
Še eno opozorilo. Pri dvorjenju pazite, da vaša presoja ne bo temeljila zgolj na tem, kar bi lahko opisali kot površno »preverjanje«. S tem mislim, da svojih odločitev ne opirajte zgolj na dejstvu ali je nekdo služil redni misijon oziroma ali ima določen poklic v oddelku. Vse to je lahko, bi moralo biti in običajno je, dokaz predanosti, zvestobe in integritete. Vendar ne vedno. Zato je človeka treba spoznati. Človeka spoznajte dovolj dobro, da boste sami spoznali njegovo srce ter značaj in ne le njegovega ‛evangelijskega slovesa’.
In še podobna zamisel: Izogibajte se presojanju, dokler človeka ne spoznate. Trenutna negativna presojanja so lahko ravno tako napačna in zavajajoča kot so trenutna pozitivna. Bodite prav tako pozorni na neobdelane diamante, kot ste oprezni pred lažnim zlatom.
Molite
Šele ko boste po dovolj dolgem obdobju prišli do lastnega mnenja in dobrega občutka o odnosu, molite za potrditev. Pomnite, da je sklenitev zakonske zveze tako kot vse druge pomembne odločitve vaša odločitev. Gospod pričakuje, da udejanjate svojo presojo. Oliverju Cowderyju je rekel, da ni razumel, ampak je predvideval, da mu bo Gospod to naklonil, ko ni niti premislil, ampak ga je samo vprašal (gl. NaZ 9:7). Ko boste enkrat opravili svoj del z ustreznim dvorjenjem in sprejeli poskusno odločitev, zaupajte, da bo nebeški Oče na vašo molitev odgovoril.
Gospod pričakuje, da boste uporabili zdrav razum. Pričakuje, da se boste zanašali na prirojene občutke medsebojne privlačnosti, ki jih imate že od rojstva. Ko vas bo pritegnila oseba nasprotnega spola, določeno obdobje uživajte v prijateljstvu – dvorjenju – in se prepričajte, da imata enake vrednote in da je to nekdo, s katerim bi lahko srečno ustvarili najintimnejši odnos – potem zadevo predstavite nebeškemu Očetu. S pomanjkanjem nasprotnih vtisov na vaše občutke vam morda Gospod želi povedati, da glede vaše odločitve nima pomislekov.
Zaupajte v Gospoda
Veliko let je minilo od tistega zahtevnega obdobja mojega usposabljanja za rangerja. Od preizkusov samozavesti v vojaških dneh sem v življenju veliko doživel. Vendar spomin nanje in njihovi nauki ostajajo. Zmožni smo premagovati življenjske težave in delati učinkoviteje, kot smo morda mislili. Gre le za to, ali se vselej spominjamo tega, kar vemo.
»Ne zavrzite torej svoje zaupnosti, ki jo čaka veliko plačilo.« Zaupajte v to, kar veste! Potem se boste pogumno in milostno soočili s preizkusi samozavesti in Gospod vam bo zagotovo uravnaval steze.