Taylorjev talent

Heather Hall, Utah, ZDA

»Ali mi lahko poveste, katere talente ima Taylor, da jih bom lahko povedala pred razredom?« me je vprašala učiteljica Osnovne, ki uči mojega osemletnega sina. Klicala je, ker naj bi v Taylorjevem razredu govorili o talentih, ki so jih prejeli od nebeškega Očeta.

Prav nič mi ni prišlo na misel. Pomislila sem na zadnjih osem let in poskušala najti odgovor. Ko je bil Taylor star štiri dni, je imel možgansko kap, ki je povzročila možgansko okvaro in neobvladljive božjastne napade. Ne vidi, ne more govoriti ali se sporazumevati. Njegov umski razvoj je na ravni šestmesečnega dojenčka. Večino časa preživi v vozičku. Zanj skrbimo in se trudimo, da mu je udobno.

Veselili smo se, ko se je naučil smehljati in piti iz posebnega kozarca, in proslavljali smo, ko je lahko vstal ter naredil nekaj korakov. Toda ko smo se na zunaj veselili, smo v sebi jokali, kajti zavedli smo se, da so ti majhni dosežki verjetno največ, kar bo Taylor dosegel. Nekako se mi je zdelo, da to ni tisto, kar je učiteljica Osnovne želela slišati.

Odkašljala sem se in v zadregi odgovorila: »Taylor res nima nobenih talentov, ki bi se jih lahko spomnila.«

Ta prijazna sestra je s svojim odgovorom za vedno spremenila moj odnos s sinom.

Rekla je: »Ko sem razmišljala o lekciji, sem se zavedla, da ima vsak Božji otrok talent. Mislim, da je Taylorjev talent ta, da druge uči služiti. Če vam je prav, bi z razredom rada govorila o talentu, ki sem ga pri Taylorju opazila v cerkvi. Opazovala sem druge otroke, ki so potiskali njegov voziček, mu odpirali vrata ter premagali strah, ko so mu z robčkom brisali brado, ko je bilo to potrebno. Mislim, da je to talent, s katerim nam blagoslavlja življenje.«

Pritrdilno sem zamomljala in tiho sva se poslovili. Sprašujem se, če je učiteljica Osnovne vedela, kako globoko je s tem pogovorom vplivala na moje življenje. Taylorjevo stanje se ni spremenilo. Še vedno potrebuje veliko nege. Bolnišnice, zdravniki in terapevti so še vedno velik del mojega življenja. Toda spremenil se je moj vidik in začela sem opažati njegov talent.

Videla sem, kako so ljudje okoli nas spremenili svoje obnašanje, ko so se trudili, da bi zanj skrbeli. Opazila sem tudi, da nas opominja, naj se umirimo, opazimo njegove potrebe ter postanemo sočutnejši, pozornejši in potrpežljivejši.

Ne vem, kakšen je Božji namen, da se Taylor sooča s tako resnimi izzivi, toda verjamem, da mi je ta učiteljica Osnovne dala vpogled vanj. Tukaj je, da razkriva svoj talent. Tukaj je, da nam daje priložnost, da se naučimo služiti.

»Opazovala sem druge otroke, ki so potiskali njegov voziček, mu odpirali vrata ter premagali strah,« mi je povedala sinova učiteljica Osnovne.