Pomagajmo hraniti Odrešenikova jagnjeta
iz govora na oktobrski generalni konferenci 1997
Odrešenik je bil križan, po tem pa je vstal. Njegovi učenci so odšli v Galilejo. Vso noč so lovili ribe, vendar niso ujeli nobene. Ko so se ob zori približevali obali, ga sprva niso prepoznali. Zaklical jim je, govoreč jim, kje naj vržejo mreže, in ko so tako storili, so bile mreže polne. Stekli so na obalo, da bi ga pozdravili.
Našli so ogenj in žerjavico, na njej pa se je pekla riba in kruh. Nato jim je dal zapoved, ki še danes velja za nas.
»Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: ‘Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?’ Rekel mu je: ‘Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.’ Rekel mu je: ‘Hrani moja jagnjeta!’ (Jn 21:15)
Božjim svetim je od nekdaj zapovedano, naj drug drugega duhovno hranijo, zlasti tiste, ki se v evangeliju še niso ukoreninili.
Otrok lahko naredi nekaj, s čimer hrani vero drugih. Otroci lahko povabijo nedavnega spreobrnjenca, naj gre z njimi na sestanek. Otroci se lahko nasmehnejo in pozdravijo novega člani, ki vstopi v kapelo ali v razred. In če bomo to delali, nas bo Sveti Duh vedno spremljal.
Vsaka beseda, ki jo izgovorimo, lahko okrepi ali oslabi vero. Potrebujemo pomoč Duha, zato da govorimo besede, ki bodo hranile in krepile.
S preprosto poslušnostjo lahko pomagamo Gospodu, tako da njegova jagnjeta pripeljemo domov k njihovemu Očetu in našemu Očetu.
Vem, da Jezus je Kristus. Vem, da živi. Vem, da nas vodi pri tem delu – pri Božjem delu – zato da bodo otroci njegovega Očeta deležni večnega življenja.