Hrepenenje po domu
V duši se obrnite k luči. Odpravite se na svojo čudovito pot domov. Če boste to delali, bo vaše življenje boljše, srečnejše in bo imelo večji smisel.
Ko smo se nedavno sestali s predsednikom Thomasom S. Monsonom, je nadvse resno in z izrazom sreče na obrazu dejal, kako zelo ljubi Gospoda in da ve, da Gospod ljubi njega. Moji dragi bratje in sestre, vem, da vam je predsednik Monson zelo hvaležen za ljubezen, molitve ter predanost Gospodu in njegovemu sijajnemu evangeliju.
Bobbie, potepuški pes
Ko je bila pred skoraj stoletjem neka družina iz Oregona na počitnicah v Indiani – ki je oddaljena več kot 3.200 kilometrov – so izgubili ljubljenega psa Bobbieja. Vsi iz sebe so ga iskali, vendar zaman. Bobbieja niso mogli najti.
Strtih src so se odpravili domov in z vsakim kilometrom so bili dlje od svojega dragega ljubljenčka.
Šest mesecev kasneje je družina vsa osupla Bobbieja našla na svojem hišnem pragu v Oregonu. »Umazan, mršav, s tačkami, odrgnjenimi do kosti, je bil videti, kot da je vso pot prehodil /.../ sam.«1 Bobbiejeva zgodba je pritegnila človeško domišljijo po vseh Združenih državah in postal je znan kot Bobbie, potepuški pes.
Bobbie ni edina žival, ki je znanstvenike zbegala z osupljivim občutkom za smer in nagonom za pot domov. Nekatere populacije metuljev monarhov se vsako leto selijo 4.800 kilometrov daleč v dežele, primernejše za njihovo preživetje. Želve usnjače potujejo čez Tihi ocean iz Indonezije do kalifornijskih obal. Kiti grbavci plavajo iz mrzlih voda severnega in južnega pola do ekvatorja in nazaj. Morda je še bolj neverjetno, da arktična čigra vsako leto leti od arktičnega kroga do Antarktike in nazaj okrog 97.000 kilometrov.
Ko znanstveniki preučujejo to osupljivo obnašanje, se sprašujejo: »Kako vedo, kam naj gredo?« in »Kako se vsak naslednji rod nauči tega obnašanja?«
Ko berem o tem močnem nagonu v živalih, si ne morem pomagati, da se ne bi spraševal: »Ali je mogoče, da imajo človeška bitja podobno hrepenenje – notranje vodstvo, če hočete – ki jih vodi v njihov nebeški dom?«
Verjamem, da vsak moški, ženska in otrok v nekem trenutku v življenju začuti klic nebes. Globoko v nas je hrepenenje, da bi nekako segli preko tančice in objeli nebeška Starša, ki smo ju nekoč poznali in ju srčno ljubili.
Nekateri so to hrepenenje morda zatrli in v duši za ta klic otopeli. Toda tisti, ki v sebi ne pogasijo te luči, se lahko podajo na neverjetno potovanje – na čudovito selitev v nebeške dežele.
Bog vas kliče
Čudovito sporočilo Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je, da je Bog naš Oče, da mu je za nas mar in da obstaja pot nazaj k njemu.
Bog vas kliče.
Bog pozna vsako vašo misel, vašo žalost in vaše največje upe. Bog ve, kolikokrat ste ga iskali. Kolikokrat ste čutili neizmerno radost. Kolikokrat ste osamljeni jokali. Kolikokrat ste se počutili nemočne, zmedene ali jezne.
Vendar vedite, da ne glede na vašo preteklost – če ste se opotekali, ste bili nesrečni, se počutili strte, zagrenjene, izdane ali pretepene – niste sami. Bog vas še vedno kliče.
Odrešenik vam ponuja roko. In kot je z neskončno ljubeznijo rekel tistim ribičem, ki so dolgo tega stali na bregu Galilejskega jezera, govori vam: »Pridi in hôdi za menoj!«2
Če mu boste prisluhnili, vam bo govoril prav danes.
Ko hodite po poti učenca – ko napredujete proti nebeškemu Očetu – je v vas nekaj, kar bo potrdilo, da ste slišali Odrešenikov klic in se v srcu obrnili k luči. Govorilo vam bo, da ste na pravi poti in da se vračate domov.
Božji preroki so že od nekdaj ljudi svojega časa rotili, naj »[poslušajo] glas Gospoda, svojega Boga, /…/ [izpolnjujejo] njegove zapovedi in zakone /…/ [in] se z vsem srcem in vso dušo [povrnejo] h Gospodu«3.
Sveti spisi nas učijo na tisoče razlogov, zakaj naj bi to delali.
Naj vam danes ponudim dva razloga, zakaj naj bi se obrnili h Gospodu.
Prvič, vaše življenje bo boljše.
Drugič, Bog vas bo uporabil, da bo izboljšal življenje drugih.
Vaše življenje bo boljše
Pričujem, da bo, ko se bomo podali ali nadaljevali neverjetno potovanje, ki vodi k Bogu, naše življenje boljše.
To ne pomeni, da v našem življenju ne bo žalosti. Vsi poznamo zveste Kristusove učence, ki trpijo zaradi nesreč in nepravičnosti – Jezus Kristus sam je trpel bolj kot kdor koli. Prav kot Bog daje soncu, »da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi«, tudi dovoli, da nesreča preizkuša pravične in nepravične.4 Dejansko se včasih zdi, da je naše življenje težje zato, ker poskušamo živeti po veri.
Ne, če boste sledili Odrešeniku, se preizkušnjam ne boste izognili. Vendar bodo odstranjene prepreke med vami in pomočjo, ki vam jo nebeški Oče želi dati. Bog bo z vami. Vodil bo vaše korake. Hodil bo z vami in vas celo nesel, ko boste to najbolj potrebovali.
Izkusili boste čudovite sadove Duha: »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost [in zvestobo]«.5
Ti duhovni sadovi niso rezultat posvetne blaginje, uspeha ali sreče. Pridejo, če sledimo Odrešeniku, in nas lahko zvesto spremljajo celo sredi najhujših viharjev.
Grozijo in strašijo lahko požari in nemiri zemeljskega življenja, vendar bo tiste, ki se v srcu obrnejo k Bogu, obdajal njegov mir. Njihova radost ne bo manjša. Ne bodo zapuščeni niti pozabljeni.
»Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,« nas učijo sveti spisi, »na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«6
Tisti, ki prisluhnejo notranjemu klicu in iščejo Boga, tisti, ki molijo, verjamejo in hodijo po poti, ki jo je pripravil Odrešenik – celo če se na poti občasno spotikajo – prejmejo tolažilno zagotovilo, da se bo vse skupaj izšlo v njihovo dobro7.
Kajti Bog utrujenemu daje »moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost«8.
»Kajti sedemkrat pade pravični in spet vstane.«9
In Gospod v svoji dobroti vpraša:
Ali bi radi izkusili trajno radost?
Ali hrepenite po tem, da bi v srcu začutili mir, ki presega razumevanje?10
Potem se v duši obrnite k luči.
Odpravite se na svojo čudovito pot domov.
Če boste to delali, bo vaše življenje boljše, srečnejše in bo imelo večji smisel.
Bog vas bo uporabil
Na potovanju nazaj k nebeškemu Očetu boste kmalu spoznali, da na tem potovanju ne gre samo za osredotočanje na vaše življenje. Ne, ta pot vas neizogibno vodi k temu, da postanete blagoslov v življenju drugih Božjih otrok – vaših bratov in sester. In kar je pri tem potovanju zanimivo, je, da boste, ko služite Bogu in ko skrbite ter pomagate bližnjim, v svojem življenju videli tako velik napredek, da si komajda lahko predstavljate.
Morda sploh ne mislite, da ste tako uporabni; morda ne mislite, da ste blagoslov v življenju nekoga. Ko se pogledamo, pogosto vidimo samo omejitve in pomanjkljivosti. Morda si mislimo, da bi morali biti v nečem »bolj«, da bi nas Bog uporabil – bolj inteligentni, bolj premožni, bolj karizmatični, bolj nadarjeni, bolj duhovni. Blagoslovi bodo prišli, ne toliko zaradi vaših sposobnosti, temveč zaradi vaših odločitev. In Bog stvarstva bo vaš skromen trud poveličal za svoje namene, tako da bo deloval v vas in preko vas.
Njegovo delo je vedno napredovalo po naslednjem pomembnem načelu: »Iz majhnih stvari nastane to, kar je veliko.«11
Ko je apostol Pavel pisal svetim v Korintu, je opazil, da jih po posvetnih merilih med njimi ni veliko, ki bi jih imeli za modre. Vendar to ni bilo pomembno, ker je »Bog /.../ izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre«12.
Zgodovina Božjega dela je polna ljudi, ki so se sami sebi zdeli neustrezni. Vendar so ponižno služili, zanašajoč se na milost Boga, in njegovo obljubo, da bo: njihova roka Božja roka in on bo njihov ščit in možato se bodo bojevali zanj in ohranil jih bo.13
To minulo poletje smo imeli z družino čudovito priložnost, da smo obiskali nekaj prizorišč iz zgodnje cerkvene zgodovine v vzhodnih Združenih državah. Na poseben način smo oživili zgodovino tistega časa. Ljudje, o katerih sem tako veliko bral – ljudje, kot so Martin Harris, Oliver Cowdery in Thomas B. Marsh – so zame, ko smo hodili, kjer so hodili oni, postali bolj resnični in globoko sem razmišljal o njihovih žrtvah, zato da bi gradili Božje kraljestvo.
Imeli so veliko dobrih lastnosti, ki so jim omogočale, da so pomembno prispevali pri obnovi Cerkve Jezusa Kristusa. Vendar so bili tudi človeški, šibki in zmotljivi – prav kot ste vi in jaz. Nekateri so prišli v nesoglasje s prerokom Josephom Smithom in so od Cerkve odpadli. Kasneje se je veliko teh ljudi v srcu spremenilo, postali so ponižni in ponovno poiskali in našli družabništvo s svetimi.
Morda imamo težnjo, da bi te brate in druge, njim podobne člane, obsojali. Morda bomo rekli: »Nikoli ne bi zapustil preroka Josepha.«
To je morda res, vendar v resnici ne vemo, kako je bilo živeti v tistih časih, v tistih okoliščinah. Ne, niso bili popolni, toda kako spodbudno je vedeti, da jih je Bog vseeno lahko uporabil. Poznal je njihove moči in šibkosti ter jim dal izredno priložnost, da so prispevali verz ali melodijo k hvalnici obnove.
Kako spodbudno je vedeti, da bo, čeprav smo nepopolni, Bog velikodušen in prijazen in nas bo, če se v srcu obrnemo k njemu, uporabil za svoje namene.
Tisti, ki Boga in bližnje ljubijo in jim služijo ter ponižno in dejavno sodelujejo pri njegovem delu, bodo v svojem življenju in življenju tistih, ki jih imajo radi, doživeli čudovite stvari.
Vrata, za katera se je zdelo, da so zaprta, se bodo odprla.
Angeli bodo šli pred njimi in pripravili pot.
Ne glede na vaš položaj v skupnosti ali v Cerkvi, če ste pripravljeni, vas bo Bog uporabil. Poveličal bo vaše pravične želje in sočutna dejanja, ki jih sejete, spremenil v obilno žetev dobrega.
Tja ne moremo priti z avtopilotom
Mi, vsak od nas, smo na tem svetu »tujci in priseljenci«14. V več pogledih smo daleč od doma. Vendar to ne pomeni, da bi se morali počutiti izgubljene ali osamljene.
Ljubeči nebeški Oče nam je dal Kristusovo luč. In globoko v vsakem od nas nas nebeški navdih spodbuja, da se z očmi in srcem oziramo k njemu, ko se podamo nazaj v naš celestialni dom.
To zahteva trud. Tja ne morete priti, ne da bi si prizadevali, da bi se o njem učili, razumeli njegova navodila, jih iskreno udejanjali in šli dalje korak za korakom.
Ne, življenje ni samovozeči avto. To letalo nima avtopilota.
Ne morete kar lebdeti na vodah življenja in verjeti, da vas bo tok odnesel tja, kamor upate, da boste nekega dne prišli. Pot učenca zahteva našo pripravljenost, da ko je potrebno, plavamo proti toku.
Nihče drug ni odgovoren za vaše potovanje. Odrešenik vam bo pomagal in vam pripravil pot, vendar se morate sami odločiti, da mu boste sledili in spolnjevali njegove zapovedi. To je samo vaše breme, samo vaš privilegij.
To je vaša velika pustolovščina.
Prosim, prisluhnite Odrešenikovemu klicu.
Sledite mu!
Gospod je ustanovil Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, da bi vam pri tej zavezanosti, da boste služili Bogu in bližnjim, pomagal. Njen namen je opogumljati, učiti, povzdigovati in navdihovati. Ta čudovita cerkev vam nudi priložnosti, da izkažete sočutje, pomagate drugim ter obnovite in sklenete svete zaveze. Zasnovana je bila zato, da vam blagoslovi življenje in izboljša dom, skupnost in narod.
Pridite, pridružite se nam in zaupajte Gospodu. S svojimi talenti pomagajte pri njegovem čudovitem delu. Pomagajte, spodbujajte, zdravite in podpirajte vse, ki želijo začutiti in prisluhniti hrepenenju po nebeškem domu. Na to čudovito romanje v nebeške dežele pojdimo skupaj.
Evangelij je izjemno sporočilo upanja, sreče in radosti. To je pot, ki nas vodi domov.
Ko evangelij sprejmemo v veri in dejanjih, vsak dan in vsako uro, se bomo še malo približali Bogu. Naše življenje bo boljše in Bog nas bo uporabil na izredne načine, da bo blagoslovil ljudi okrog nas in uresničil svoje večne namene. O tem pričujem in vam puščam svoj blagoslov v imenu Jezusa Kristusa, amen.