Prislužimo si zaupanje Gospoda in družine
Moški, ki imajo »integriteto srca«, so moški, ki se jim lahko zaupa – kajti zaupanje se gradi na integriteti.
Bratje, morda ni večje pohvale, ki bi jo lahko prejeli od Gospoda, kot je to, da vemo, da nam zaupa, da smo vredni bratje z duhovništvom ter čudoviti možje in očetje.
Eno je gotovo: to, da si prislužimo Gospodovo zaupanje, je blagoslov, ki ga prinesejo naša velika prizadevanja. Zaupanje je blagoslov, osnovan na poslušnosti Božjim zakonom. To, da si prislužimo Gospodovo zaupanje, pride kot rezultat tega, da smo zvesti zavezam, ki smo jih sklenili v krstnih vodah in v svetem templju. Če svoje obljube z Gospodom spolnjujemo, nam vse bolj zaupa.
Všeč so mi tako starodavni kot sodobni sveti spisi, ki uporabljajo besedno zvezo »integriteta srca«, ko opisujejo značaj pravičnega.1 Integriteta ali pomanjkanje integritete je temeljna prvina človekovega značaja. Moški, ki imajo »integriteto srca«, so moški, ki se jim lahko zaupa – kajti zaupanje se gradi na integriteti.
To, da smo moški z integriteto, preprosto pomeni, da so vaši nameni, tako kot vaša dejanja, čista in pravična v vseh ozirih vašega življenja, tako v javnosti kot v zasebnosti. Z vsako odločitvijo, ki jo sprejmemo, si Božje zaupanje bodisi bolj zaslužimo ali ga izgubljamo. To načelo se morda najjasneje udejanja v naših božansko dodeljenih odgovornostih mož in očetov.
Kot možje in očetje smo od sodobnih prerokov, vidcev in razodevalcev prejeli božansko nalogo v dokumentu »Družina: Razglas svetu«. Ta dokument nas uči, prvič, da »morajo očetje družino voditi ljubeče in pravično«, drugič, da »so odgovorni, da poskrbijo za življenjske potrebe in zaščito družine«, in tretjič, da so očetje odgovorni svoje družine zaščititi.2
Če si bomo hoteli prislužiti Božje zaupanje, bomo morali na Gospodov način izpolniti te tri božansko dodeljene odgovornosti do svoje družine. Kot je v nadaljevanju navedeno v razglasu, je Gospodov način, da te dolžnosti izpolnimo skupaj s svojimi ženami »kot enakovredni partnerji«.3 To mi pomeni, da nobene pomembne odločitve glede teh treh odgovornosti ne sprejmemo brez popolne enotnosti s svojimi ženami.
Prvi korak v našem prizadevanju, da bi si prislužili Gospodovo zaupanje, je, da mu zaupamo. Prerok Nefi je primer tovrstne predanosti, ko je molil: »O Gospod, zaupal sem vate in vate bom zaupal za vekomaj. Svojega zaupanja ne bom položil v roko iz mesa.«4 Nefi je bil v celoti predan izvajanju Gospodove volje. Poleg tega, da je rekel, da bo »storil, kar je Gospod zapovedal«, je bil neomajen v svoji predanosti izvajanju svojih zadolžitev, kakor ponazarja naslednja izjava: »Kakor živi Gospod in kakor živimo mi, ne bomo šli k očetu v divjino, dokler ne spolnimo, kar nam je Gospod zapovedal.«5
Ker je Nefi najprej zaupal Bogu, je Bog močno zaupal Nefiju. Gospod ga je blagoslovil z velikimi izlivi Duha, ki je blagoslovil njegovo življenje, življenja njegovih družinskih članov in življenja njegovega ljudstva. Ker je Nefi predsedoval z ljubeznijo in pravičnostjo ter preživljal in varoval svojo družin in ljudstvo, je zabeležil: »Živeli [smo] srečno.«6
Zato da bi zastopal vidik žensk na to temo, sem dve svoji poročeni hčeri prosil za pomoč. Prosil sem ju za stavek ali dva o tem, kako gledata na pomembnost zaupanja, ker vpliva na njuna zakona in družinsko življenje. Tole so misli Lare Harris in Christine Hansen.
Najprej Lara: »Ena najpomembnejših stvari zame je vedenje, da mož, ko gre v nov dan, sprejema odločitve, s katerimi mi izkazuje spoštovanje in ljubezen. Če si lahko zaupava na tak način, to v najin dom prinaša mir, kjer lahko družino vzgajava skupaj.
Sedaj pa Kristinine misli: »Če nekomu zaupamo, je podobno temu, da vanj verjamemo. Brez tega zaupanja in vere nastopi strah in dvom. Zame je eden največjih blagoslovov, ki izhajajo iz tega, da možu lahko v celoti zaupam, mir – mir v duši, ker vem, da dejansko dela, kar pravi, da bo naredil. Zaupanje prinaša mir, ljubezen in okolje, v katerem ta ljubezen lahko raste.«
Lara in Christina nikoli nista videli, kaj je napisala druga. Zame je tako zanimivo, da sta blagoslov miru v domu obe neodvisno pojmovali kot neposredno posledico tega, da imata moža, ki jima lahko zaupata. Kot sta ponazorila primera mojih hčera, načelo zaupanja igra izredno pomembno vlogo v razvoju doma, ki se osredotoča na Kristusa.
Iste kulture, osredotočene na Kristusa, sem bil deležen tudi, ker sem odraščal v domu, kjer je oče svojemu duhovništvu izkazal čas in si pridobil zaupanje celotne družine zaradi »integritete srca«.7 Naj vam spregovorim o izkušnji iz mladosti, ki ponazarja trajni pozitivni vpliv, ki ga oče, ki razume in živi po načelu zaupanja, postavljenega na integriteti, lahko ima na svojo družino.
Ko sem bil zelo majhen, je oče ustanovil podjetje, ki se je specializiralo na avtomatizacijo tovarn. To podjetje je sprojektiralo, proizvedlo in namestilo avtomatizirane proizvodne tekoče trakove po vsem svetu.
Ko sem bil v strokovni šoli, je oče hotel, da se naučim delati. Hotel je tudi, da se posla naučim od osnov. Moja prva služba je vključevala vzdrževanje prostorov in pleskanje objektov, ki jih splošna javnost ni videla.
Ko sem šel v srednjo šolo, sem napredoval in dela v proizvodnji. Začel sem se učiti, kako brati korekture tehničnih načrtov in upravljati stroje za pridobivanje težkih jekel. Po zaključku srednje šole sem šel na fakulteto in nato odšel na misijon. Ko sem se vrnil z misijona, sem šel naravnost nazaj delat. Moral sem zaslužiti denar za stroške naslednjega šolskega leta.
Kmalu po misijonu sem nekega dne delal v tovarni, ko me je oče poklical v pisarno in me vprašal, če bi šel z njim na poslovno pot v Los Angeles. Takrat me je prvič povabil, naj ga spremljam na poslovni poti. Dejansko mi je dovolil, da sem šel v javnost in pomagal zastopati podjetje.
Preden sva odšla na pot, me je pripravil z nekaj podrobnostmi glede nove potencialne stranke. Prvič, stranka je bila mednarodna združba. Drugič, posodabljali so svoje proizvodnje trakove po svetu z zadnjimi v avtomatizacijski tehnologiji. Tretjič, naše podjetje jim doslej še nikoli ni nudilo inženirskih uslug ali tehnologije. In kot zadnje, njihov glavni odgovorni vodja je ta sestanek sklical, da bi pregledal našo ponudbo za nov projekt. Ta sestanek je predstavljal pomembno novo in potencialno priložnost za naše podjetje.
Potem ko sva z očetom prispela v Los Angeles, sem šel v hotel izvršnega na sestanek. Prvi del posla sta bili razprava in analiza projektnih tehničnih specifikacij. Naslednja točka razprave se je nanašala na podrobnosti, vključno z datumi logistike in dostave. Zaključna postavka na dnevnem redu se je osredotočala na cene, določbe in pogoje. Tukaj pa so stvari postale zanimive.
Ta vodja združbe nama je pojasnil, da je najin cenovni predlog najnižji od tistih, ki so poslali ponudbe za projekt. Nato nama je, zanimivo, povedal ceno druge najnižje ponudbe. Nato je vprašal, ali bi bila pripravljena ponudbo vzeti nazaj in jo poslati ponovno. Izjavil je, da bi najina cena morala priti tik pod naslednjo najvišjo ponudbo. Nato je pojasnil, da bi nove dodatne dolarje razdelila z njim 50:50. To je opravičil tako, da je rekel, da bi vsi imeli korist. Najino podjetje bi imelo korist, ker bi ustvarjali precej več denarja, kot bi ga prinesla najina prvotna ponudba. Njegovo podjetje bi imelo korist, ker bi še vedno poslovalo z najnižjim ponudnikom. In seveda bi imel korist on, ker bi vzel svoj delež, ker je speljal ta veliki posel.
Nato nama je dal številko poštnega predala, kamor bi mu poslala denar, ki ga je zahteval. Po vsem tem je pogleda mojega očeta in rekel: »Ali smo torej dogovorjeni?« Na moje veliko presenečenje je oče vstal, se z njim rokoval in mu povedal, da se mu bova oglasila.
Ko sva s sestanka odšla, sva vstopila v najeti avtomobil in oče se je obrnil k meni in me vprašal: »No, kaj praviš, kaj naj narediva?«
Odgovoril sem, rekoč, da mislim, da te ponudbe ne bi smela sprejeti.
Oče je nato vprašal: »Misliš, da nisva odgovorna do vseh naših zaposlenih, da vzdržujeva dobro zalogo dela?«
Ko sem premišljeval o njegovem vprašanju in preden sem lahko odgovoril, je na svoje vprašanje odgovoril sam. Rekel je: »Poslušaj Rick, ko enkrat vzameš podkupnino ali ogroziš svojo integriteto, jo je zelo težko pridobiti nazaj. Tega nikoli ne naredi, niti enkrat.«
Dejstvo, da sedaj govorim o tej izkušnji, pomeni, da nikoli nisem pozabil, kaj me je oče učil na tisti prvi poslovni poti z njim. O tej izkušnji vam povem, da bi ponazoril trajni vpliv, ki ga imamo kot očetje. Lahko si predstavljate zaupanje, ki sem ga imel v očeta zaradi integritete njegovega srca. Po teh istih načelih je živel v zasebnem življenju z mojo materjo, svojimi otroki in z vsemi, s katerimi se je družil.
Bratje, nocoj molim, da bi vsi najprej zaupali v Gospoda, vzor česar je bil Nefi, in da bi si potem z integriteto svojih src prislužili Gospodovo zaupanje, kakor tudi zaupanje naših žena in otrok. Ko razumemo in udejanjamo to sveto načelo zaupanja, postavljeno na integriteti, bomo zvesti svojim svetim zavezam. Uspeli bomo tudi, če bomo v svojih družinah predsedovali z ljubeznijo in pravičnostjo, poskrbeli za življenjske potrebe in svoje družine varovali pred hudobijo sveta. O teh resnicah ponižno pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.