Duhovništvo in Odrešenikova odkupna moč
Za uresničenje namenov nebeškega Očeta je potrebno, da je Kristusova odkupna moč na voljo Božjim otrokom. Te možnosti prenaša duhovništvo.
Predstavljajte si raketo, ki jo vodijo na izstrelišče, da bi bila pripravljena za izstrelitev. Zdaj pa si predstavljajte vžig. Gorivo se pri nadzorovanem izgorevanju spremeni v vroč plin, ki izbruhne, pri čemer ustvari potreben pritisk, ki raketo požene v vesolje. Nazadnje si predstavljajte tovor, ki je pritrjen na raketi. Pravo vrednost tovor dobi šele takrat, ko pride, kamor je namenjen, in deluje, kakor bi moral. Ni potrebno, da bi bili raketni znanstvenik, da bi vedeli, da je drag vesoljski komunikacijski satelit le malo vreden, če stoji v skladišču. Naloga rakete je preprosto, da prenaša tovor.
To popoldne bi rad primerjal duhovništvo, ki ga imamo, z raketo, priložnost, da nam Odrešenikova odkupna moč koristi, pa s tovorom, ki ga raketa prenaša.
Jezus Kristus ima zaradi svoje odkupne žrtve moč in polnomočje za odkupitev vsega človeštva. Da bi bila njegova odkupna moč dosegljiva, je del svoje moči in polnomočja poveril moškim na zemlji. Ta poverjena moč in polnomočje se imenuje duhovništvo. Bratom z duhovništvom dovoljuje, da nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu pomagajo pri njunem delu – da uresničijo odrešitev in povzdignjenje Božjih otrok. To pa zato, ker Božjim otrokom omogoči, da prejmejo blagoslove Odrešenikove odkupne moči.
Odkupna moč Jezusa Kristusa je bistvena, ker se nihče od nas v nebeški dom ne more vrniti brez pomoči. V življenju vsi stalno delamo napake in kršimo Božje zakone. Omadežujemo se z grehom in nam ni dovoljeno nazaj, da bi živeli v Božji navzočnosti. Potrebujemo Odrešenikovo odkupno moč, da se lahko spravimo z nebeškim Očetom. Jezus Kristus je s tem, da je pretrgal spone telesne smrti, vsem omogočil vstajenje. Ponuja odpuščanje grehov, če bomo poslušni zakonom in uredbam njegovega evangelija. Preko njega nam je ponujeno povzdignjenje. Možnost, da si pomagamo z Odrešenikovo odkupno močjo, je najpomembnejši tovor stvarjenja.
Za uresničenje namenov nebeškega Očeta je potrebno, da je Kristusova odkupna moč na voljo Božjim otrokom.1 Te priložnosti prenaša duhovništvo. To je raketa. Duhovništvo je bistveno, ker se potrebne uredbe in zaveze na Zemlji lahko izvaja le z njegovim polnomočjem. Če duhovništvu ne uspe prenesti možnosti, da bi si pomagali z Odrešenikovo odkupno močjo, kakšen bi bil njegov namen? Bi bilo samo zapletena, pozornost zbujajoča petarda? Bog namerava duhovništvo uporabiti za več kot le za lekcijo v nedeljo ali priložnost za služenje. Namerava ga uporabiti, da bo prenašalo tovor.
Manjše poškodbe na raketah lahko povzročijo neuspeh misij. Krhki spoji in dotrajan material lahko povzročijo motnje v delovanju rakete. Zato da bi Bog duhovništvo zaščitil pred metaforičnimi slabimi spoji in dotrajanim materialom, varuje tako njegovo podeljevanje kot uporabo.2 Podeljevanje duhovništva varujejo duhovniški ključi, ki so pravica predsedovanja, dana človeku.3 Uporabo duhovništva podobno varujejo duhovniški ključi pa tudi zaveze, ki jih sklenejo bratje z duhovništvom. Uporabo duhovništva zato vodijo tako duhovniški ključi kot zaveze. Duhovniška odgovornost moških je dana posamezniku in ni neodvisna od njega;4 duhovništvo ni brezobličen vir neodvisne moči.
Tako Aronovo kot Melkizedekovo duhovništvo se prejme z zavezo.5 Bog določi pogoje in človek sprejme. Na splošno povedano, se bratje z duhovništvom zavežejo, da bodo Bogu pomagali pri delu. Jezus Kristus je zgodaj v tem razdobju pojasnil, da je duhovniška zaveza podeljena zavoljo nas in ne le zavoljo nas, temveč zavoljo vsega sveta, ker ne pridejo k njemu.6
To nas uči, da je namen duhovništva, da druge povabimo, naj pridejo h Kristusu, tako da jim pomagamo sprejeti obnovljeni evangelij. Duhovništvo imamo, da lahko otrokom nebeškega Očeta pomagamo, da se razbremenijo bremena greha in mu postanejo podobni. Preko duhovništva se razodeva moč božanskosti v življenju vseh, ki sklenejo in spolnjujejo evangelijske zaveze in prejmejo s tem povezane uredbe.7 Tako človeštvo pride h Kristusu, se očisti in spravi z Bogom. Kristusova odkupna moč je dostopna preko duhovništva, ki prenaša tovor.
Zaveze z Bogom so resne in svečane. Človek bi se moral na takšne zaveze pripraviti, se o njih učiti in jih skleniti z namenom, da jih bo spoštoval. Zaveza postane zaobljuba. Če razložim z besedami angleškega dramatika Roberta Bolta, človek sklene zavezo samo takrat, ko se hoče docela popolnoma obvezati obljubi. Resničnost obljube poistoveti s svojo vrlino. Ko človek sklene zavezo, sebe kot vodo drži v dlaneh, oblikovanih v skodelico. In če prste razpre, nima upanja, da bi se spet našel. Kršitelj zavez se nima več s čim obvezati ali ponuditi jamstva.8
Brat z Aronovim duhovništvom se zaveže, da se bo izogibal zlu, pomagal drugim, da se bodo spravili z Bogom, in se pripravil, da bo prejel Melkizedekovo duhovništvo.9 Te svete obveznosti so izpolnjene, ko uči, krščuje, krepi člane Cerkve in druge povabi, naj sprejmejo evangelij. To so njegova »raketna« opravila. Bog v zameno obljublja upanje, odpuščanje, delovanje angelov ter ključe evangelija kesanja in krsta.10
Brat z Melkizedekovim duhovništvom se zaveže, da bo izpolnjeval obveznosti, povezane z Aronovim duhovništvom, in poveličal svoj poklic v Melkizedekovem duhovništvu.11 Tako dela s spolnjevanjem zapovedi, povezanimi z zavezo. Te zaveze vključujejo to, da skrbno prisluhne besedam večnega življenja, tako da živi od vsake besede, ki pride iz Božjih ust,12 pričuje o Jezusu Kristusu in njegovem delu poslednjih dni,13 ne da bi se s tem bahal,14 in postane Odrešenikov prijatelj ter mu kot tak zaupa.15
Bog nam v zameno obljublja, da bo brat z Melkizedekovim duhovništvom prejel ključe, da bo razumel Božje skrivnosti. Postal bo popoln, tako da bo lahko stal v Božji navzočnosti. Zmožen bo izpolniti svojo vlogo v odrešenjskem delu. Jezus Kristus bo pred bratom z duhovništvom pripravil pot in bo z njim. Sveti Duh bo v srcu brata z duhovništvom in angeli ga bodo podpirali. Njegovo telo bo okrepljeno in prerojeno. Postal bo dedič Abrahamovih blagoslovov in, z ženo, sodedič z Jezusom Kristusom kraljestva nebeškega Očeta.16 To so izredno velike in dragocene obljube.17 Večjih obljub si ni moč predstavljati.
Vsakemu moškemu, ki prejme Melkizedekovo duhovništvo, Bog potrdi svoje obljube v zavezi s prisego.18 Ta prisega se nanaša samo na Melkizedekovo duhovništvo19 in Bog je tisti, ki se zaobljubi s prisego, ne brat z duhovništvom.20 Ker te edinstvene okoliščine zahtevajo njegovo božansko moč in polnomočje, Bog z uporabo prisege uporabi najprepričljivejši jezik, kar ga more, da bi nas prepričal o zavezujoči in nepreklicni naravi svojih obljub.
Če kdo duhovniške zaveze prelomi in se povsem odvrne od njih, ima to hude posledice.21 Malomarnost ali brezbrižnost v duhovniškem poklicu je kot vnašanje dotrajanih materialov v dele rakete. Duhovniško zavezo spravi v nevarnost, ker lahko vodi do neuspeha misije. Neposlušnost Božjim zapovedim prelomi zavezo. Tistim, ki neprestano, brez kesanja prelamljajo zaveze, so obljubljeni blagoslovi odvzeti.
Odnos med »duhovniško« raketo in tovorom, ki je »možnost, da si pomagamo s Kristusovo odkupno močjo«, sem začel bolje razumeti pred več leti. Za konec tedna sem imel dve nalogi. Ena je bila ustanovitev prvega kola v deželi in druga razgovor z mladim moškim in če bi bilo vse v redu, obnovitev njegovih duhovniških in tempeljskih blagoslovov. Ta tridesetletni moški se je Cerkvi priključil v svojih poznih najstniških letih. Služil je častni misijon. Ko pa se je vrnil domov, se je na poti izgubil in izgubil članstvo v Cerkvi. Po nekaj letih je prišel k sebi22 ter se s podporo ljubečih duhovniških voditeljev in prijaznih članov pokesal in bil s krstom ponovno sprejet v Cerkev.
Kasneje je zaprosil za obnovitev duhovniških in tempeljskih blagoslovov. Dogovorila sva se za nedeljo ob desetih dopoldne v zgradbi za bogoslužje. Ko sem prišel za zgodnejše razgovore, je bil že tam. Bil je tako željan, da bi ponovno imel duhovništvo, da kar ni mogel pričakati.
Med razgovorom sem mu pokazal pismo s pojasnilom, da je predsednik Thomas S. Monson sam pregledal njegovo prošnjo in odobril razgovor. Ta sicer miren mlad moški je zajokal. Potem sem mu povedal, da datum najinega razgovora ne bo imel formalnega pomena v njegovem življenju. Videti je bil zbegan. Pojasnil sem mu, da se bo potem, ko bom njegove blagoslove obnovil, v njegovi članski dokumentaciji videlo samo datume njegovega prvotnega krsta, potrditve, duhovniške posvetitve in obdaritve. Spet je zahlipal.
Prosil sem ga, naj v Nauku in zavezah prebere:
Gospod je rekel, da je temu, ki se grehov pokesa, odpuščeno in se jih on, Gospod nič več ne spominja.
Tako bomo vedeli, ali se je nekdo grehov pokesal – priznal jih bo in jih opustil.23
Tretjič so mu stopile solze v oči. Potem sem položil roke na njegovo glavo in v imenu Jezusa Kristusa s polnomočjem Melkizedekovega duhovništva in odobritvijo predsednika Cerkve obnovil njegove duhovniške in tempeljske blagoslove.
Prevzela naju je velika radost. Vedel je, da je ponovno pooblaščen, da ima in izvaja Božje duhovništvo. Vedel je, da njegovi tempeljski blagoslovi znova polno delujejo. Dobil je poskočen korak in obdajala ga je bleščeča svetloba. Tako ponosen sem bil nanj in čutil sem, kako ponosen je nanj tudi nebeški Oče!
Potem je bil ustanovljen kol. Na sestankih je bilo veliko navdušenih, zvestih svetih in podprli so čudovito kolsko predsedstvo. Toda meni je zgodovinski dogodek ustanovitve tega prvega kola v deželi zasenčila radost, ki sem jo čutil pri obnovitvi blagoslovov temu mlademu moškemu.
Spoznal sem, da je namen ustanovitve kola, ali kakršna koli uporaba duhovništva, pomoč nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu pri njunem delu – zato da omogočita priložnost za odkupitev in povzdignjenje vsakemu od Božjih otrok. Tako kot raketa, katere namen je prenašanje tovora, duhovništvo prenaša evangelij Jezusa Kristusa in tako vsem omogoči, da sklenejo zaveze in prejmejo pripadajoče uredbe. »Kristusovo odkupno kri«24 lahko tako uporabimo v naših življenjih, ko izkusimo posvečujoči vpliv Svetega Duha in prejmemo blagoslove, ki jih obljublja Bog.
Prosim vas, da poleg tega, da spolnjujete evangelijske zakone in uredbe, sklenete in spolnjujete duhovniške zaveze. Prejmite Božjo prisego in obljubo. Poveličajte svoje odgovornosti v duhovništvu, da boste pomagali nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu. Uporabite duhovništvo, da boste nekomu drugemu pomagali do možnosti, da si bo pomagal z Odrešenikovo odkupno močjo! Potem boste vi in vaša družina deležni velikih blagoslovov. Pričujem, da Odkupitelj živi in usmerja to delo, v imenu Jezusa Kristusa, amen.