Potrebe pred nami
Nekatere najpomembnejše potrebe, katerim lahko zadostimo, so znotraj naših družin, med našimi prijatelji, v naših oddelkih in v naših skupnostih.
V preteklih dneh smo bili priča velikemu številu naravnih nesreč v Mehiki, Združenih državah, Aziji, na Karibih in v Afriki. To je v ljudeh prebudilo najboljše, saj jih je na tisoče priskočilo na pomoč tistim, ki so v nevarnosti oziroma stiski in ki so utrpeli izgubo. Navdušeno sem opazovala mladenke v Teksasu in na Floridi, ki so si skupaj s številnimi drugimi nadele rumene majice z napisom »Roka pomoči« in so pomagale iz hiš odstraniti naplavine po nedavnih orkanih. Na tisoče bi jih z veseljem šlo v krizna središča, če bi bila razdalja manjša. Namesto tega ste bili radodarni v svojih prispevkih, da bi olajšali trpljenje. Vaša radodarnost in sočutje sta navdihujoči in podobni Kristusovi.
Danes bi rada omenila vidik služenja, za katerega čutim, da je pomemben za vse – ne glede na to, kje se nahajamo. Za vse nas, ki smo spremljali novice o nedavnih dogodkih in čutili nemoč, ne vedoč, kaj naj storimo, je odgovor morda tik pred nami.
Odrešenik je učil: »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«1 Predsednik Thomas S. Monson je o tem odlomku dejal: »Verjamem, da nam Odrešenik govori, da ima naše življenje le malo smisla, če ga ne izgubimo v služenju drugim. Tisti, ki živijo le zase, se slednjič iztrošijo in v prenesenem pomenu izgubijo svoje življenje, medtem ko tisti, ki sebe izgubijo v služenju drugim, rastejo in uspevajo – in si življenje dejansko rešijo.«2
Živimo v kulturi, kjer se vse bolj osredotočamo na majhen zaslon v svojih rokah, ne pa na ljudi okrog nas. To, da dejansko pogledamo nekomu v oči in se nasmejemo oziroma se, kar se zgodi še redkeje, pogovarjamo iz oči v oči, smo zamenjali s sporočili in tviti. Pogosto nas bolj skrbi, koliko »sledilcev« in »všečkov« imamo, kot pa da bi objeli prijatelja in izkazali ljubezen, skrb in pristno zanimanje. Čeprav je sodobna tehnologija lahko čudovita za oznanjanje sporočila o evangeliju Jezusa Kristusa in za to, da nam pomaga ostati v stiku z družino in prijatelji, pa se, če nismo pozorni na to, kako svoje osebne naprave uporabljamo, lahko tudi sami začenjamo obračati navznoter in pozabimo, da je bistvo evangelijskega življenja služenje.
Neizmerno rada imam najstnike in mlade med vami in verujem v vas. Videla sem in občutila vašo željo, da služite in spreminjate svet. Verjamem, da večina članov služenje pojmuje kot nekaj, kar je v središču njihovih zavez in poti učenca. Menim pa tudi, da včasih nekatere največje priložnosti za služenje zlahka spregledamo, ker nas nekaj premoti ali ker iščemo velikopotezne načine, da bi spremenili svet, in ne vidimo, da so nekatere najpomembnejše potrebe, katerim lahko zadostimo, znotraj naših družin, med našimi prijatelji, v naših oddelkih in v naših skupnostih. Ganjeni smo, ko vidimo trpljenje in velike potrebe tistih, ki so na drugem koncu sveta, ne vidimo pa, da v razredu poleg nas morda sedi nekdo, ki potrebuje naše prijateljstvo.
Sestra Linda K. Burton je povedala zgodbo o kolski predsednici Društva za pomoč, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v sodelovanju z drugimi zbirala prešite odeje za ljudi v stiski. S hčerko sta iz Londona na Kosovo odpeljali tovornjak, poln tistih prešitih odej. Na poti domov je prejela nezmotljiv duhovni vtis, ki ji je globoko potonil v srce. Občutila je naslednje: ‘To, kar si storila, je zelo dobro. Sedaj pojdi domov, stopi na drugo stran ulice in služi svoji sosedi!«3
Kaj je dobrega v tem, da rešimo svet, če zanemarimo potrebe tistih, ki so nam najbližje, in tistih, ki jih imamo najraje? Koliko je sploh vredno, da rešujemo svet, če ljudje okrog nas propadajo, mi pa tega ne opazimo? Nebeški Oče je morda tiste, ki nas potrebujejo, dal v našo bližino, vedoč, da smo mi najustreznejši, da zadostimo njihovim potrebam.
Vsak lahko najde načine za nudenje Kristusu podobnega služenja. Moja svetovalka, sestra Carol F. McConkie, mi je nedavno povedala o svoji desetletni vnukinji Sarah, ki se je, ko je izvedela, da je njena mama bolna, odločila, da ji bo v pomoč. Zbudila je sestrico, ji pomagala pri oblačenju, ji umila zobe, jo počesala in ji postregla z zajtrkom, da je njena mama lahko počivala. Ta preprosta dejanja služenja je opravila na tihem, ne da bi jo kdo prosil, ker je videla potrebo in želela pomagati. Sarah ni blagoslovila le svoje mame, ampak sem prepričana, da je občutila tudi radost, vedoč, da je razbremenila nekoga, ki ga ima rada, hkrati pa okrepila svoj odnos s sestro. Predsednik James E. Faust je dejal: »Služenje se lahko začne pri skoraj vsaki starosti. /.../ Ni treba, da je v velikem obsegu in najplemenitejše je v družini.«4
Otroci, ali se zavedate, koliko staršem in družinskim članom pomeni, ko iščete priložnosti za služenje doma? Za tiste, ki ste v najstniških letih, bi morala biti krepitev in služenje družinskim članom med vašimi največjimi prioritetami, ko iščete načine, da bi spremenili svet. Izkazovanje prijaznosti in skrbi za sorojence in starše pripomore k ustvarjanju vzdušja enotnosti in v dom privabi Duha. Spreminjanje sveta se začne, ko krepite svojo družino.
Na služenje se lahko osredotočimo tudi v naših oddelčnih družinah. Občasno nas bodo otroci vprašali: »Zakaj moram na skupno uro Mladenk in Mladeničev? Od tega nimam prav veliko.«
Če bi bila v dobrem vzgojnem vzdušju, bi odgovorila: »Zakaj misliš, da greš tja zato, da ti nekaj dobiš?«
Moji mladi prijatelji, lahko vam zagotovim, da bo na vsakem cerkvenem sestanku vedno nekdo, ki je osamljen, ki gre skozi izzive in potrebuje prijatelja, oziroma nekdo, ki čuti, da ne pripada. Na vsakem sestanku ali aktivnosti lahko prispevate nekaj pomembnega in Gospod želi, da se ozrete po sovrstnikih in potem pomagate, kot bi on.
Starešina D. Todd Christofferson je učil: »Glavni razlog, zakaj ima Gospod cerkev, je ta, da ustvari skupnost svetih, ki bodo drug drugega na ‘tesni in ozki poti, ki vodi v večno življenje’, podpirali.« Nadaljuje: »Ta vera se ne ukvarja samo s seboj, temveč smo vsi poklicani k služenju. Mi smo oči, roke, glava, noge in drugi udje Kristusovega telesa.«5
Res je, da se tedenskih cerkvenih sestankov udeležimo zato, da sodelujemo v uredbah, spoznavamo nauk in smo navdihnjeni, še en zelo pomemben razlog za udeleževanje pa je, da kot oddelčna družina in kot učenci Odrešenika Jezusa Kristusa bdimo drug nad drugim, drug drugega spodbujamo in iščemo načine, da služimo in drug drugega krepimo. Nismo zgolj prejemniki in jemalci tistega, kar cerkev ponuja; potrebno je, da smo dajalci in ponudniki. Mladenke in mladeniči, ko boste naslednjič na skupni uri se namesto, da v roke vzamete telefon, da bi videli, kaj počnejo vaši prijatelji, ustavite, ozrite se okrog sebe in se vprašajte: »Kdo me danes potrebuje?« Nemara boste vi ključni pri nudenju pomoči in pri tem, da boste vplivali na življenje sovrstnika ali spodbujali prijatelja, ki tiho trpi.
Nebeškega Očeta prosite, naj vam pokaže tiste okrog vas, ki potrebujejo vašo pomoč, in naj vas navdahne, kako jim najbolje služiti. Pomnite, da je Odrešenik največkrat služil eni osebi naenkrat.
Najin vnuk Ethan je star sedemnajst let. Zelo me je ganilo, ko mi je poleti povedal, da, navdihnjen zaradi maminega zgleda, vsak dan moli za priložnost, da bi nekomu služil. Ko smo bili nekaj časa z njegovo družino, sem opazila, kako potrpežljivo, ljubeče in prijazno ravna z brati in sestrami; pomaga staršem in išče načine, kako bi pomagal drugim. Navdušena sem nad tem, kako zelo se zaveda ljudi okrog sebe in svoje želje, da jim služi. Je moj vzornik. Če bomo delali, kar dela Ethan – vabili Gospoda, naj nam pomaga najti načine za služenje – bomo Duhu omogočili, da nam odpre oči, da bomo videli potrebe okrog nas, da bomo videli »tistega«, ki nas tisti dan potrebuje, in vedeli, kako naj mu oziroma ji lahko služimo.
Poleg služenja vašim družinam in oddelčnim članom, iščite priložnosti, da boste služili v svoji soseski in skupnosti. Medtem ko smo včasih poklicani, da pomagamo po veliki katastrofi, pa se nas spodbuja, naj vsak dan iščemo priložnosti v svojem področju, da dvignemo in pomagamo tistim, ki so v stiski. Področni predsednik, ki služi v deželi, ki ima veliko posvetnih izzivov, me je nedavno poučil, da je najboljši način, da pomagate ljudem v stiski v drugih delih sveta, ta, da ste v postnih darovanjih radodarni, da prispevate v cerkveni sklad za človekoljubno pomoč in iščete načine za služenje ljudem v skupnosti, kjer živite. Samo predstavljajte si, kako bi bil ves svet blagoslovljen, če bi ta nasvet upoštevali vsi!
Bratje in sestre in zlasti mladi, če boste poskušali postati bolj podobni Odrešeniku Jezusu Kristusu in živeli svoje zaveze, boste še naprej blagoslovljeni z željo, da lajšate trpljenje in pomagate tistim, ki imajo manj. Pomnite, da so nekatere med največjimi potrebami nemara tiste tik pred vami. Začnite s služenjem v svojih domovih in v svojih družinah. To so odnosi, ki so lahko večni. Četudi – morda zlasti če – vaše družinske razmere niso niti najmanj popolne, lahko najdete načine, da služite, povzdignete in krepite. Začnite tam, kjer ste, imejte jih radi takšne, kakršni so, in se pripravite na družino, kakršno želite imeti v prihodnosti.
Molite za pomoč v prepoznavanju tistih v vaših oddelčnih družinah, ki potrebujejo ljubezen in spodbudo. Namesto, da se cerkve udeležujete z vprašanjem: »Kaj bom danes imel od tega sestanka?« vprašajte: »Kdo me danes potrebuje? S čim lahko prispevam?«
Ko boste blagoslavljali svoje družine in člane oddelka, iščite načine, da boste blagoslavljali tiste v svojih lokalnih skupnostih. Najsi imate čas za obsežno služenje ali pa lahko namenite le nekaj ur na mesec, boste s svojimi prizadevanji blagoslovili življenja in prav tako boste blagoslovljeni sami na načine, ki si jih ne morete niti predstavljati.
Predsednik Spencer W. Kimball je učil: »Bog nas opazi in bdi nad nami. Vendar za naše potrebe navadno poskrbi preko drugega človeka.«6 Molim, da bi vsi prepoznali kakšen privilegij in blagoslov je sodelovati pri uresničevanju dela našega nebeškega Očeta, ko poskrbimo za potrebe njegovih otrok, v imenu Jezusa Kristusa, amen.