Ali mu zaupamo? Težko je dobro
Ne glede na zadevo, je težko lahko dobro za tiste, ki bodo vztrajali v veri ter zaupali Gospodu in njegovemu načrtu.
Preden začnem, naj kot nekdo, ki zastopa vse nas, ki nas je prizadelo opustošenje nedavnih orkanov in potresov, izrazim iskreno hvaležnost za vse Roke pomoč in njihove pomočnike, ki so nam pomagali in nam prinesli upanje.
Oktobra 2016 sem imel svoj prvi govor na generalni konferenci. Čutil sem, da je pomembno sporočilo za svetovno Cerkev vključevalo trditev »Gospod nam zaupa!«
Resnično nam zaupa na toliko načinov. Dal nam je evangelij Jezusa Kristusa in v tem razdobju njegovo polnost. Zaupal nam je svoje duhovniško polnomočje skupaj s ključi za njegovo pravilno uporabo. S to močjo lahko blagoslavljamo, služimo, prejmemo uredbe in sklepamo zaveze. Zaupa nam svojo obnovljeno Cerkev, vključno s svetim templjem. Svojim služabnikom zaupa moč pečatenja – da zavežemo na zemlji in da se zaveže v nebesih! Zaupa nam celo to, da smo zemeljski starši, učitelji in negovalci njegovih otrok.
Po teh letih služenja kot generalni voditelj v številnih delih sveta izjavljam s še večjo gotovostjo: Zaupa nam.
Vprašanje za to konferenco pa je »Ali mi zaupamo njemu«?
Ali mu zaupamo?
Predsednik Thomas S. Monson nas pogosto opomni, naj »[zaupamo] v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne [zanašajmo].
Na vseh svojih poteh ga [spoznavajmo] in on bo uravnaval [naše] steze.
Ne imej sam sebe za modrega« (Prg 3:5–7).
Ali zaupamo, da so njegove zapovedi za naše dobro? Njegovim voditeljem, čeprav so nepopolni, da nas bodo dobro vodili? Da so njegove obljube gotove? Ali zaupamo, da nas nebeški Oče in Jezus Kristus poznata in nam hočeta pomagati? Ali mu zaupamo celo sredi preizkušenj, izzivov, težkih okoliščin in v težkih časih?
Če se ozrem nazaj, sem se nekaterih najboljših lekcij naučil v najtežjih časih – najsi je bilo v mladosti, na misijonu, na začetku nove kariere, ko sem si prizadevali poveličati svoj poklic, pri vzgajanju velike družine ali ko sem se trudil postati samostojen. Zdi se jasno, da težko je dobro!
Težko je dobro
Težko nas okrepi, nas naredi ponižne in nam da priložnost, da se dokažemo. Naši ljubi pionirji s cizami so Boga spoznali v svojih skrajnih stiskah. Zakaj je za Nefija in njegove brate trajalo dve poglavji, da so dobili medeninaste plošče, in le tri verze, da so poklicali Izmaelovo družino, da se jim je pridružila v divjini? (gl. 1 Ne 3–4; 7:3–5) Zdi se, da je Gospod hotel Nefija okrepiti s trudom, da je dobil te plošče.
Težke stvari v življenju nas ne bi smele presenetiti. Ena od zgodnjih zavez, ki jih sklenemo z Gospodom, je, da živimo po postavi žrtvovanja. Žrtvovanje po definiciji vključuje to, da se odrečemo nečemu želenemu. Z izkušnjo ugotovimo, da je cena tega majhna v primerjavi z blagoslovi, ki sledijo. Joseph Smith je rekel: »Vera, ki ne zahteva žrtev v vsem, nikoli nima zadostne moči, da ustvari vero, ki je potrebna za življenje in odrešitev.«1
Članom Božje trojice težke stvari niso tuje. Bog Oče je svojega edinorojenega Sina žrtvoval strašnemu trpljenju odkupne daritve, vključno s smrtjo s križanjem. Sveti spisi pravijo, da se je Jezus Kristus »iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti« (Heb 5:8). Prostovoljno je trpel smrtni boj odkupne daritve. Sveti Duh mora biti zelo potrpežljiv, da nas navdihne, posvari in vodi, samo da ga včasih prezremo, si narobe razlagamo ali pozabimo.
Del načrta
Težko je del evangelijskega načrta. Eden od namenov tega življenja je, da se dokažemo (gl. Abraham 3:25). Malo jih je trpelo bolj nezasluženo kot Almovi ljudje. Bežali so od zlobnega kralja Noeta, samo da so potem postali sužnji Lamancev! Gospod jih je v tistih preizkušnjah učil, da svoje ljudstvo okara in jih preizkusi »v potrpežljivosti in v veri« (Moz 23:21).
Gospod je Josepha Smitha v groznih dneh v ječi Liberty učil, naj to dobro prenaša (NaZ 121:8) in obljubil, da mu bo, če bo to naredil, vse to dalo izkušnje in bo v njegovo dobro (NaZ 122:7).
Predsednik Monson je rotil: »Molim, da se bomo vedno odločili za težji prav namesto lažji narobe.«2 Glede templjev je rekel, da »nobena žrtev ni prevelika, nobena cena previsoka, noben napor pretežak, zato da bi te blagoslove prejeli«3.
V svetu narave je težko del življenjskega cikla. Za piščančka je to, da se izvali iz trde jajčne lupine, težko. Toda ko nekdo poskuša to olajšati, piščanček ne razvije potrebne moči za preživetje. Podobno kot se metulj trudi, da bi se osvobodil iz zapredka, ga to okrepi za življenje, ki ga čaka.
Iz teh primerov vidimo, da je težko konstanta! Vsi imamo preizkušnje. Spremenljivke so naš odziv na težko.
V nekem trenutku so nekateri ljudje iz Mormonove knjige trpeli »veliko preganjanje« in »hude stiske« (He 3:34). Kako so se odzvali? »Često [so se] postili in molili in postajali močnejši in trdnejši v veri v Kristusa, tako da sta jim dušo navdala radost in uteha.« (He 3:35) Še en primer se je zgodil po letih vojne. »Zavoljo silno dolge vojne med Nefijci in Lamanci so bili mnogi otopeli /.../ in mnogi so se zavoljo stisk omehčali, v tolikor da so postali ponižni pred Bogom.« (Al 62:41)
Vsak se odloči, kakšen bo naš odziv na težko.
Bodite previdni z lahkim
Pred tem poklicem sem bil finančni svetovalec v Houstonu v Teksasu. Delal sem večinoma z multimilijonarji, ki so imeli svoj posel. Skoraj vsi so svoj uspešni posel z veliko trdega dela ustvarili iz nič. Zame je bilo najbolj žalostno, ko sem nekatere slišal reči, da so hoteli olajšati stvari svojim otrokom. Niso hoteli, da bi njihovi otroci trpeli, kakor so oni. Drugače rečeno, svoje otroke bi prikrajšali prav za tisto stvar, zaradi katere so uspeli.
Nasprotno pa poznamo družino, ki se je stvari lotila drugače. Starše je navdihnila izkušnja J. C. Penneyja, v kateri mu je oče rekel, da bo, ko bo dopolnil osem let, finančno sam moral poskrbeti zase. Izmislili so si svojo različico: vsak otrok bo, ko bo končal srednjo šolo, finančno moral sam poskrbeti zase – za nadaljnjo izobrazbo (fakulteta, podiplomski študij itn.) in za finančno preživetje (resnično samostojen) (gl. NaZ 83:4). Na srečo so se vsi otroci odzvali modro. Vsi so diplomiranci in več jih je zaključilo tudi magisterij – vse so naredili sami. Ni bilo lahko, vendar so to naredili. To so naredili s trdim delom in vero.
Vera, da mu zaupamo
Vprašanje »Ali mu zaupamo?« bi nemara bolje zastavili, če bi rekli: »Ali imamo vero, da mu zaupamo?«
Ali imamo vero, da zaupamo njegovim obljubam glede desetine, da nam je z devetdesetimi odstotki svojega prihodka skupaj Gospodovo pomočjo bolje kot s stotimi odstotki letnega dohodka brez pomoči?
Ali imamo zadosti vere, da mu zaupamo, da nas bo obiskal v naših stiskah (gl. Moz 24:14), da se bo prepiral s tistimi, ki se prepirajo z nami (gl. Iz 49:25; 2 Ne 6:17), in da bo naše stiske posvetil v naše dobro (gl. 2 Ne 2:2)? Gl. 2Ne 22.
Ali bomo udejanjali vero, ki je potrebna za spolnjevanje njegovih zapovedih, da nas bo lahko blagoslovil tako posvetno kot duhovno? In ali bomo še naprej zvesti do konca, da nas bo lahko sprejel v svojo navzočnost? (gl. Moz 2:41)
Bratje in sestre, lahko imamo vero, da mu zaupamo! Želi si to, kar je za nas najboljše (gl. Moses 1:39). Odgovoril bo na naše molitve (gl. NaZ 112:10). Izpolnil bo svoje obljube (gl. NaZ 1:38). Ima moč, da te obljube izpolni (gl. Al 37:16). Ve vse! In najpomembneje, ve, kaj je najboljše (gl. Iz 55:8–9).
Nevarni svet
Naš današnji svet je težek. Imamo uničujoče zlo, korupcijo v vsaki državi, terorizem, ki dosega celo najvarnejše kraje, gospodarski zlom, brezposelnost, bolezni, naravne nesreče, državljanske vojne, despotske voditelje itn. Kaj bi morale narediti? Ali naj pobegnemo ali naj se bojujemo? Kaj je prav? Obe odločitvi sta lahko nevarni. Georgeu Washingtonu in njegovi vojski se je bilo nevarno boriti, vendar je bilo tudi nevarno našim pionirskim prednikom bežati. Bilo je nevarno za Nelsona Mandelo, ki se je boril za svobodo. Pravijo, da je vse, kar je potrebno, da prevlada zlo, da dobri ljudje ne naredijo nič.4
Ne bojte se!
Nikdar se ne bi smeli odločati niti delovati iz duha strahu. Resnično, »Bog nam ni dal duha boječnosti« (2 Tim 1:7). (Ali se zavedate, da je misel »ne bojte se« v svetih spisih poudarjena?) Gospod me je naučil, da sta malodušje in strah nasprotnikovi orodji. Gospodov odgovor na težke čase je, da vztrajajmo v veri.
Kaj je težko?
Vsak od nas ima nemara drugačno mnenje o tem, kaj je težko. Nekateri menijo, da je težko plačati desetino, ko so finance pičle. Voditeljem je včasih težko pričakovati, da bodo revni plačali desetino. Za nekatere od nas je nemara težko vztrajati v veri, da se bomo poročili in imeli družino. So takšni, katerim se je težko »zadovoljiti s tem, kar [jim] je Gospod dodelil« (Al 29:3). Morda je težko biti zadovoljen s trenutnim poklicem (gl. Al 29:6). Disciplinski ukrep se nemara zdi težek, vendar za nekatere to pomeni začetek pravega postopka kesanja.
Ne glede na zadevo, je težko lahko dobro za tiste, ki bodo vztrajali v veri ter zaupali Gospodu in njegovemu načrtu.
Moje pričevanje
Bratje in sestre, pričujem, da so ti voditelji, ki sedijo za mano, poklicani od Boga. Njihova želja je dobro služiti Gospodu in pomagati nam, da bomo v srcu utrdili evangelij. Imam jih rad in jih podpiram.
Rad imam Odrešenika, Jezusa Kristusa. Čudim se, da je Očeta in nas dovolj ljubil, da je postal naš Odrešenik in Odkupitelj, da je zaradi tega moral tako močno trpeti, da je trepetal zaradi bolečine, krvavel iz vsake pore, trpel tako telesno kakor tudi duhovno (NaZ 19:18). Vendar je kljub temu, da se je soočil s to strašno možnostjo in potrebo po njej, Očetu potrdil, »ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi« (Lk 22:42). Slavim v besedah angela: »Ni ga tukaj. Obujen je bil.« (Mt 28:6)
Njegov vzor resnično je »pot, resnica in življenje« (Jn 14:6). Mir v tem svetu in večno življenje v prihodnjem bomo našli le, če bomo temu vzoru sledili (NaZ 59:23). Ker sledim njegovemu vzoru in sem živel po njegovih naukih, sem spoznal, da velja vsaka njegova »izredno velika in dragocena obljuba« (2 Pt 1:4).
Moje največje želje so, da bi stal z Mormonom kot pravi učenec Jezusa Kristusa (gl. 3 Ne 5:13) in da bi nekega dne iz Gospodovih ust slišal »prav, dobri in zvesti služabnik« (Mt 25:21). V imenu Jezusa Kristusa, amen.