Po božanskem načrtu
Gospodova roka vas vodi. Po »božanskem načrtu« je Bog tako v majhnih podrobnostih vašega življenja kot v glavnih mejnikih.
Bratje in sestre, ko stojim tukaj na tej navdihujoči svetovni generalni konferenci in čutim vašo moč in vašega duha, si ne morem pomagati, da ne bi pomislil na besede apostola Petra: »[Gospod], dobro je, da smo tukaj.«1
To pa ni natanko tisto, kar je rekel Alma, potem ko je pridigal ljudem v Anomíhu. Iz mesta je odšel zaradi hudobije ljudi. Kmalu se mu je prikazal angel in mu zaklical, naj se »[vrne] v mesto Amoníha in spet [pridiga] ljudem v mestu«.2
To je storil »naglo« in »v mesto vstopil po drugi poti«.3
»Ko je vstopil v mesto, je bil lačen in nekemu človeku je rekel: Ali bi dal jesti ponižnemu Božjemu služabniku?
In mož mu je rekel: Nefijec sem in vem, da si sveti Božji prerok, kajti ti si človek, za katerega je angel v videnju rekel: Sprejmi ga.«4
Ta mož je bil Amulek.
Ali je Alma slučajno naletel na Amuleka? Ne, ni bilo naključje, da je šel v mesto po drugi poti, ki ga je pripeljala k temu zvestemu možu, ki je postal njegov misijonarski družabnik.
Starešina Neal A. Maxwell je nekoč pojasnil: »Nihče od nas nikdar v celoti ne uporabi ljudi-priložnosti, ki se nahajajo v krogih naših prijateljev. Vi in jaz ta stičišča lahko imenujemo ‘naključja’. Uporaba te besede je smrtnikom razumljiva, toda naključje ni primerna beseda za opis delovanj vsevednega Boga. Stvari ne dela po ‘naključju’, temveč /.../ po božanskem načrtu’.«5
Čutim, kot da so naša življenja kot šahovnica, Gospod pa nas premika z enega polja na drugega – če se odzivamo na duhovne navdihe. Če se ozremo nazaj, v svojem življenju lahko vidimo njegovo roko.
Takšno nebeško posredovanje vidimo, ko se Nefi vrne, da bi od Labana dobil plošče. In »Duh [ga] je vodil, ne da bi /.../ vnaprej vedel, kaj [mu] bo storiti«.6 Laban je bil kmalu pred njim v opiti otopelosti in Nefi ga je ubil, spet dobil plošče in pobegnil nazaj k bratom. Ali je imel srečo, da je kar naletel na Labana? Ali pa je bilo to po »božanskem načrtu«?
V evangeliju in v Cerkvi se razkrijejo pomembni dogodki, ki omogočajo širjenje Božjega kraljestva na zemlji. Ne zgodijo se naključno, temveč po Božjem načrtu. Ta, ki je oblikoval ta svet, z besedo lahko pomiri morja in lahko vodi tako Alma in Amuleka in Nefija in Labana, da so na pravem mestu ob točno pravem času.
Podobno se v življenju vsakega od nas razkrivajo dogodki in povezave, ki širijo Božje delo na zemlji.
Dragi starešina Joseph B. Wirthlin je pripovedoval o neki priložnosti, ko mu je predsednik Thomas S. Monson rekel: »Vse vodi skrbna roka. Ko se kaj zgodi, to pogosto ni naključje. Ko se bomo nekega dne uzrli nazaj na navidezna naključja v svojem življenju, bomo spoznali, da navsezadnje sploh niso bila naključna.«7
Naša dobra dela so večinoma znana le redkim. Vendar so zabeležena v nebesih. Nekega dne bomo stali kot priče svoje celotne predanosti pravičnim delom. Nobena preizkušnja ali nadloga ne more iztiriti Božjega načrta sreče. Resnično, po »božanskem načrtu« »proti jutru /.../ pride vriskanje«.8 »Prišel [sem] na svet, da spolnim voljo svojega Očeta,«9 je učil Jezus. Dragi bratje in sestre, tudi mi smo.
Zaradi izkušenj na svojem življenjskem potovanju vem, da nas bo Gospod premikal po tisti navidezni šahovnici, zato da bomo delali njegovo delo. Kar je morda videti kot naključna priložnost, dejansko nadzoruje ljubeči Oče v nebesih, ki lahko prešteje lase na vsaki glavi.10 Niti vrabec ne pade na tla brez Očetove vednosti.11 Gospod je v vsaki majhni podrobnosti življenja, tisti dogodki in priložnosti pa naj bi nas pripravili, da bi dvigovali svoje družine in druge, ko pomagamo graditi Božje kraljestvo na zemlji. Pomnite, kakor je Gospod rekel Abrahamu, »poznam konec od začetka; zatorej bo moja roka nad teboj«.12
Gospod me je postavil v dom z ljubečimi starši. Po merilih sveta sta bila zelo navadna človeka; moj oče, ki je bil predan mož, je bil voznik tovornjaka; moje angelska mati je bila mama, ki je ostala doma. Gospod mi je pomagal najti mojo ljubko ženo Melanie; navdihnil je poslovneža, ki je postal moj dragi prijatelj, naj mi da zaposlitveno priložnost. Gospod me je poklical na služenje na misijonarskem terenu tako kot mladeniča kakor kot predsednika misijona; poklical me je v zbor dvanajsterih, sedaj pa me je poklical za apostola. Ko se ozrem nazaj, se zavedam, da tistih potez nisem vlekel jaz; Gospod jih je, prav kakor vleče pomembne poteze za vas in tiste, ki jih imate radi.
Kaj bi morali pričakovati morali iskati v življenju? Kateri Božji čudeži vas opominjajo, da je blizu, rekoč, »prav tukaj sem«? Pomislite na tiste trenutke, nekateri so bili vsak dan, ko je Gospod deloval v vašem življenju – in potem je spet deloval. Cenite jih kot trenutke, ko je izkazal zaupanje v vas in v vaše odločitve. Vendar mu omogočajo, da iz vas naredi več, kot bi lahko naredili sami. Cenite njegovo vpletenost. Včasih spremembe v svojih načrtih pojmujemo kot napačne korake na naši poti. O njih mislite bolj kot na korake, ko ste »po Gospodovem opravku«.13
Pred meseci se je najina vnukinja pridružila skupini, ki je obiskala zgodovinske znamenitosti Cerkve. Na končnem načrtu potovanja je bilo napisano, da bo šla prav preko tistega področja, kjer je služil njen brat misijonar, najin vnuk. Najina vnukinja ni imela nobenega namena obiskati brata na misijonu. Toda ko je avtobus zapeljal v mesto, kjer je služil njen brat, je bilo moč videti dva misijonarja, ki sta hodila po ulici. Eden od njiju je bil njen brat.
Avtobus je napolnilo pričakovanje, ko so mladi voznika prosili, naj ustavi, zato da bo lahko pozdravila brata. Brat je bil v manj kot minuti po solzah in ljubečih besedah nazaj na svoji poti opravljanja misijonarskih dolžnosti. Kasneje smo izvedeli, da je bil njen brat na tisti ulici manj kot pet minut in je hodil od stanovanja k svojemu avtu.
Nebeški Oče nas lahko postavi v situacije s posebnim namenov v mislih. Tako je naredil v mojem življenju in tako dela v vašem življenju, kakor je naredil v življenjih najinih vnukov.
Gospod, ki skrbi, ki šepeče in bdi nad vami na načine, edinstvene za vsakega od nas, vsakega od nas ceni in ljubi. Neskončno bolj moder je in močnejši kot umrljivi moški in ženske. Pozna naše izzive, naše zmage in pravične želje naših src.
Ko sem pred več kot enim letom šel čez Tempeljski trg, je k meni pristopila ena od sester misijonark in me vprašala: »Ali se me spomnite? S Floride sem.« Povedala mi je svoje ime in priimek, sestra Aida Chilan. Da, spomnil sem se, da sem srečal njo in njeno družino. Njen kolski predsednik je predlagal, da obiščemo njeno družino. Postalo je očitno, da smo tam zaradi njihove hčere Aide, ki se še ni krstila. Po našem obisku in več kot enoletnem poučevanju ter prijateljstvu se je Aida krstila.
Po pogovoru na Tempeljskem trgu mi je pisala pismo. Rekla je: »Z vsem srcem vem, da nebeški Oče pozna vsakega od nas in da nas še naprej z razlogom postavlja drug drugemu na pot. Ker ste mi pred petimi leti pomagali in me našli.«14 Aida mi je poslala tudi zgodbo svojega spreobrnjenja, pripovedujoč o »božanskih naključjih«, ki so se zgodila v njenem življenju, ki so vodila do njenega krsta in potrditve, služenja misijona na Tempeljskem trgu in nedavne tempeljske poroke.15
Ali je bil zgolj slučaj, da nas je kolski predsednik usmeril k Chilanovim domov oziroma da sva se kasneje srečala na Tempeljskem trgu? Aidino pričevanje pričuje, da je bilo vse del Božjega »božanskega načrta«.
Gospod je rad z nami. Nobeno naključje ni, da ga, ko občutite njegovega Duha in se odzovete na prve navdihe, občutite, kot je obljubil, da bo hodil pred nami, da bo na naši desnici in na naši levici in njegov Duh bo v naših srcih in njegovi angeli okrog nas, da nas bodo nosili.16
V življenju so se nam vsem zgodile podobne stvari. Morda srečamo nekoga, ki se nam zdi poznan, ponovno srečamo znanca ali najdemo skupno stališče z neznancem. Ko se to zgodi, nas Gospod morda opominja, da smo resnično vsi bratje in sestre. Resnično smo udeleženi v isti stvari – v tem, kar je Joseph Smith imenoval »Kristusova stvar«.17
Kam v »božanskem načrtu« torej sodi naša svobodna volja? Izbiro imamo, ali bomo Odrešeniku in njegovim izvoljenim voditeljem sledili ali jim ne bomo sledili. Vzorec v Mormonovi knjigi je jasen, ko so se Nefijci odvrnili od Gospoda. Mormon je žaloval:
»In sprevideli so /.../, da jih Gospodov Duh ni več varoval; da, odtegnil se je od njih, ker Gospodov Duh ne prebiva v nesvetih templjih –
zato jih je Gospod prenehal varovati s svojo čudežno in neprimerljivo močjo, kajti zapadli so v stanje nevere in strašne hudobije.«18
Vse, kar nas Gospod prosi, ni rezultat tega, kako močni smo, kako zvesti smo ali kaj morda vemo. Pomislite na Savla, ki ga je Gospod ustavil na poti v Damask. V življenju je šel v napačno smer; to ni imelo nič s severom ali jugom. Savel je bil božansko voden. Kasneje je bil poznan kot Pavel in njegovo apostolsko delovanje je odražalo to, kar je Gospod že vedel, da je zmožen narediti in postati, ne kar se je nameril narediti kot Savel. Gospod na enak način ve, kaj je vsak od nas zmožen narediti in postati. Kaj je učil apostol Pavel? »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.«19
Če smo pravični, voljni in zmožni, če si prizadevamo, da bi bili vredni in izpolnjevali pogoje, napredujemo na kraje, ki si jih nikdar nismo predstavljali, in postanemo del »božanskega načrta« nebeškega Očeta. Vsak od nas ima v sebi božanskost. Ko vidimo, da skozi nas in z nami deluje Bog, bodimo opogumljeni, celo hvaležni za to vodstvo. Ko je oče v nebesih rekel, da je njegovo delo in slava, da bi bil človek deležen nesmrtnosti in večnega življenja,20 je govoril o vseh svojih otrocih – zlasti o vas.
Gospodova roka vas vodi. Po »božanskem načrtu« je Bog tako v majhnih podrobnostih vašega življenja kot v glavnih mejnikih. V Pregovorih piše: »Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem /.../ in on bo uravnaval tvoje steze.«21 Pričujem, da vas bo blagoslovil, podpiral in vam prinesel mir. V imenu Jezusa Kristusa, amen.