»Zate imam delo«
Vsak od nas ima pri nadaljevanju Božjega dela pomembno vlogo.
Bog je Mojzesu naznanil: »Zate imam delo.« (Moses1:6) Ali ste se kdaj vprašali, če ima nebeški Oče za vas delo? Ali so pomembne stvari, za katere vas je pripravil – in zlasti vas – da jih boste opravili? Pričujem, da je odgovor da!
Pomislite na Girish Ghimire, ki se je rodil in odraščal v državi Nepal. Kot najstnik je študiral na Kitajskem, kjer mu je sošolec predstavil evangelij Jezusa Kristusa. Naposled je prišel na Univerzo Brighama Younga na diplomsko delo in srečal svojo bodočo ženo. Priselila sta se v dolino Salt Lake in posvojila dva otroka iz Nepala.
Girish je leta kasneje, ko so v Utah1 premestili več kot 1.500 beguncev iz taborišč v Nepalu, začutil navdih, naj pomaga. Ker je tekoče govoril materni jezik in poznal kulturo, je služil kot tolmač, učitelj in mentor. Nekaj nepalskih beguncev je po priselitvi v skupnost pokazalo zanimanje za evangelij. Organizirali so nepalsko govorečo vejo in Girish je kasneje služil kot predsednik veje. Bil je tudi ključen pri prevodu Mormonove knjige v nepalščino.
Ali lahko vidite, kako je nebeški Oče Girisha pripravil in ga uporabil?
Bog ima za vsakega od nas delo
Bratje in sestre, Bog ima za vsakega od nas pomembno delo. Ko je predsednik Spencer W. Kimball govoril sestram, a učil resnice, ki se nanašajo na vse, je učil: »Preden smo prišli [na zemljo], smo dobili določene zadolžitve. /.../ Čeprav se podrobnosti ne spomnimo, to ne spremeni sijajne stvarnosti tega, v kar smo nekoč privolili.«2 Kako plemenita resnica! Nebeški Oče ima za vas in zame konkretne in pomembne stvari, da jih opravimo (gl. Ef 2:10).
Te božanske zadolžitve niso prihranjene za nekaj privilegiranih, temveč so za vse nas – ne glede na spol, raso, narodnost, višino prihodka, družbeni položaj ali cerkveni poklic. Vsak od nas mora pri nadaljevanju Božjega dela igrati pomembno vlogo (gl. Moses 1:39).
Nekateri od nas se sprašujemo, ali nas nebeški Oče lahko uporabi, da pomembno prispevamo. Toda pomnite, vselej je uporabil navadne ljudi, da so opravili izjemne stvari (gl. 1 Kor 1:27–28; NaZ 35:13; 124:1). Smo gibalo in imamo moč, da uresničimo veliko pravičnosti (NaZ 58:27–28).3
Predsednik Russell M. Nelson je pojasnil:
»Gospod ima v mislih več za vas, kot imate vi v mislih zase! Bili ste prihranjeni in ohranjeni za ta čas in kraj. /.../
Gospod vas potrebuje, da boste spremenili svet. Če boste njegovo voljo sprejeli in ji sledili, boste spoznali, da boste dovršili nemogoče!«4
Kako torej razumemo in izvajamo delo, ki nam ga je namenil Bog? Naj vam spregovorim o štirih načelih, ki vam bodo v pomoč.
Osredotočite se na druge
Prvič, osredotočite se na druge. Lahko sledimo Kristusu, ki je »hodil /.../ iz kraja v kraj ter delal dobra dela« (Apd 10:38; gl. tudi 2 Ne 26:24).
Potem ko sem se vrnil z rednega misijona, sem pogrešal vsakdanji smisel, ki sem ga užival. Jasno, da sem moral spolnjevati zapovedi, pridobiti izobrazbo, ustvariti družino in se preživljati. Toda spraševal sem se, ali je še kaj več ali celo posebnega, kar Gospod želi, da naredim. Potem ko sem več mesecev premišljeval, sem naletel na naslednji verz: »Če si boste želeli, boste sredstvo, da se bo po vas naredilo veliko dobrega.« (NaZ 11:8) Duh mi je pomagal razumeti, da je prvenstveni namen božanskih zadolžitev to, da blagoslovimo druge in da naredimo »veliko dobrega«.
K trenutkom življenjskih odločitev – kot kaj študirati, s čim se preživljati ali kje živeti – lahko pristopimo v okviru pomoči drugim.
Neka družina se je preselila v novo mesto. Namesto tega, da bi si dom poiskali v premožni soseski, so čutili navdih, naj se nastanijo na področju s precejšnjimi družbenimi in ekonomskimi potrebami. Gospod je z leti delal preko njih, da so podprli veliko posameznikov in zgradili oddelek in kol.
Zasebni zdravnik je imel stalno prakso, vendar je bil voden, da en dan v tednu nameni za brezplačne storitve posameznikom brez zdravstvenega zavarovanja. Gospod je zaradi pripravljenosti tega moža in njegove žene, da blagoslovita druge, pripravil pot, da sta podprla na stotine pacientov v stiski, obenem pa tudi preživljala svojo veliko družino.
Odkrijte in razvijte duhovne darove
Drugič, odkrijte in razvijte duhovne darove. Nebeški Oče nam je te darove dal zato, da bi nam delo, ki ga ima za nas, pomagal prepoznati, ga opraviti in se ga radostiti.
Nekateri od nas se sprašujejo: »Ali sploh imam kakšne darove?« Odgovor je spet da! »Vsakemu moškemu [in ženski] je po Božjem Duhu dan dar, da bi od tega imeli korist vsi (NaZ 46:11–12; poudarek dodan).5 V svetih spisih so zabeleženi številni darovi (gl. 1 Kor 12:1–11, 31; Mor 10:8–18; NaZ 46:8–26), je pa še veliko drugih.6 Nekaj primerov lahko vključuje to, da smo sočutni, da izražamo ljubezen, se dobro razumemo z ljudmi, učinkovito organiziramo, prepričljivo govorimo ali pišemo, jasno poučujemo in trdo delamo.
Kako torej prepoznamo svoje darove? Lahko se obrnemo na svoj patriarhalni blagoslov, vprašamo tiste, ki nas najbolje poznajo, in sami odkrijemo, v čem smo dobri po naravi in v čem uživamo. Najpomembneje pa je, da vprašamo Boga (gl. JakK 1:5; NaZ 112:10). Naše darove pozna, saj nam jih je dal on (gl. NaZ 46:26).
Ko odkrijemo svoje darove, imamo odgovornost, da jih razvijemo (gl. Mt 25:14–30). Celo Jezus Kristus »sprva ni prejel vse polnosti, temveč je [napredoval] od milosti do milosti« (NaZ 93:13).
Neki mladenič je napravil ilustracije, da bi spodbujal verske vrednote. Moja najljubša je Odrešenikov portret, reprodukcija katerega visi pri nas doma. Ta brat je razvil in uporabil svoje umetniške darove. Nebeški Oče je deloval skozenj in navdihnil druge, da so izboljšali svojo pot učenca.
Včasih čutimo, da nimamo nobenih posebno pomembnih darov. Nekega dne je neka obupana sestra, ki je izgubila pogum, rotila: »Gospod, kaj je moje osebno služenje?« Odgovoril je: »Opazi druge.« To je bil duhovni dar! Odtlej je našla radost v tem, da opazi druge, ki so redno pozabljeni, in Bog je deloval preko nje, da jih je veliko blagoslovil. Čeprav nekateri duhovni darovi po merilih sveta morda niso ugledni, so za Boga in njegovo delo bistveni.7
Izkoristite težave
Tretjič, izkoristite težave. Naše preizkušnje nam pomagajo odkriti in se pripraviti za delo, ki ga ima za nas nebeški Oče. Alma je pojasnil: »Po mnogih stiskah [me je] Gospod /.../ napravil za orodje v svojih rokah.« (Moz 23:10)8 Kot Odrešenik, katerega odkupna žrtev mu omogoča, da nam pomaga (gl. Al 7:11–12), lahko uporabimo znanje, pridobljeno v težkih izkušnjah, da druge dvignemo, krepimo in blagoslavljamo.
Potem ko so uspešnega izvršnega direktorja za človeške vire odpustili, je prebral svoj patriarhalni blagoslov in čutil navdih, naj ustanovi podjetje, ki bo drugim strokovnjakom pomagalo najti zaposlitev. (Celo meni je pomagal najti delo, ko se je moja družina vrnila s služenja misijona.) Gospod je njegovo preizkušnjo uporabil kot odskočno desko, da je blagoslovil druge, ko mu je priskrbel kariero, ki je bila pomembnejša.
Neki mladi par je doživel rojstvo mrtvega otroka. S strtima srcema sta se odločila, da bosta hčerki izkazala čast tako, da bosta nudila svetovanje in gmotno podporo staršem, ki so v podobnih položajih. Gospod je preko tega para deloval zaradi njunega posebnega sočutja, ki sta ga razvila v težavah.
Zanašajte se na Boga
In četrtič, zanašajte se na Boga. Ko ga prosimo v veri z resničnim namenom, nam bo razodel naše božanske zadolžitve.9 Potem ko jih bomo odkrili, nam bo te zadolžitve pomagal izpolniti. »Vse je prisotno pred [njegovimi] očmi« (NaZ 38:2; gl. tudi Abraham 2:8) in ob pravih trenutkih bo odprl vrata (gl. Raz 3:8), ki jih potrebujemo. Poslal je celo svojega Sina, Jezusa Kristusa, zato da se lahko zanesemo na njegovo moč, ki presega naše naravne sposobnosti (gl. Flp 4:13; Al 26:12).
Neki brat, ki so ga skrbele odločitve lokalne vlade, je začutil navdih, naj kandidira za javno službo. Kljub zastrašujočemu volilnemu postopku je veroval in zbral sredstva za kandidaturo. Nazadnje ni zmagal, vendar je čutil, da ga je Gospod vodil in mu dal moč, da je odprl vprašanja, pomembna za skupnost.
Mati samohranilka, ki je vzgajala otroke s težavami v razvoju, se je spraševala, ali bo zadostno poskrbela za družinske potrebe. Čeprav je bilo težko, čuti, da jo je Gospod okrepil, da bo uspešno opravila svoje nadvse pomembno poslanstvo.
Beseda svarila
Nasprotnik istočasno, ko nam Bog pomagal izpolniti božanske zadolžitve, dela, da bi nas premotil in odvrnil od življenja s pomenom.
Greh je nemara naš največji kamen spotike, ki nam otopi dojemljivost za Svetega Duha in omeji dostop do duhovne moči. Zato da bomo opravili delo, ki ga ima za nas nebeški Oče, si moramo prizadevati, da bi bili čisti (gl. 3 Ne 8:1). Ali živimo tako, da Bog lahko deluje skozi nas?
Satan si prizadeva tudi, da bi nas premotil z manj pomembnimi zadevami. Gospod je prvega cerkvenega voditelja posvaril: »Tvoje misli so bolj pri stvareh sveta kakor pri mojih stvareh /.../ in služenju, h kateremu si bil poklican.« (NaZ 30:2) Ali nas posvetne stvari tako zaposlujejo, da nas odvračajo od božanskih zadolžitev?
Poleg tega nam Satan jemlje pogum z občutki nezadostnosti. Napravi, da se nam naše delo zdi pretežko ali zastrašujoče. Vendar Bogu lahko zaupamo! Ljubi nas. Želi, da uspete. On »hodi pred [nami]; on bo [z nami]; ne bo [nas] pustil [samih]!« (5 Mz 31:8; gl. tudi Ps 32:8; Prg 3:5–6; Mt 19:26; NaZ 78:18)
Satan nas lahko tudi zapelje, da na svoje delo gledamo kot na manjvredno od dela, ki je dodeljeno drugim. Toda vsaka zadolžitev od Boga je pomembna in našli bomo radost, ko bomo »[slavili] v tem, kar [nam] je Gospod zapovedal« (Al 29:9).
Ker Bog deluje preko nas, si nasprotnik lahko poskuša prisvojiti zasluge za kakšen dosežek. Vendar lahko posnemamo Odrešenikovo ponižnost, tako da odklonimo osebno hvalo in slavimo Očeta (gl. Mt 5:16; Moses 4:2) Ko je poročevalec mati Terezi poskušal dati priznanje za njeno življenjsko poslanstvo pomóči revnim, je odgovorila: »To je [Božje] delo. Sem kakor /.../ svinčnik v njegovi roki. /.../ On je tisti, ki misli. On je tisti, ki piše. Svinčnik nima nič s tem. Svinčniku je treba le dopustiti, da se ga uporablja.«10
Zaključek
Moji ljubi bratje in sestre, vsakega od nas vabim, da »[izroči] sebe Bogu /.../ [kot] orodje pravičnosti« (Rim 6:13). Izročitev vključuje to, da mu damo vedeti, da želimo biti koristni, da iščemo njegovo vodstvo in dostopamo do njegove moči.
Kot vedno se lahko oziramo k Jezusu Kristusu, našemu popolnemu vzoru. Nebeški Oče je v predzemeljskem življenju vprašal: »Koga naj pošljem?«
In Jezus je odgovoril: »Tukaj sem, mene pošlji.« (Abraham 3:27; gl. tudi Iz 6:8)
Jezus Kristus je svojo vnaprej dodeljeno vlogo Odrešenika in Odkupitelja sprejel, se nanjo pripravil in jo opravil. Izvajal je Očetovo voljo (gl. Jn 5:30; 6:38; 3 Ne 27:13) in opravil svoje božanske zadolžitve.
Ko sledimo Kristusovemu vzoru in se zavestno predamo Bogu, pričujem, da nas bo uporabil tudi za nadaljevanje svojega dela in za blagoslavljanje drugih. V imenu Jezusa Kristusa, amen.