Posel uspeva

Joshua J. Perkey

cerkvene revije

Zahvaljujoč temu, kar se je Teddy Reyes naučil na tečaju o samostojnosti, so se takrat, ko so se mu ena vrata zaprla, kmalu odprla druga.

V Santo Domingu v Dominikanski republiki je ura štiri zjutraj in Teddy Reyes je že pokonci in dela. Danes mora veliko postoriti, zato da mu bo posel še naprej uspeval. Začne rezati paradižnike in kruh. Nato naredi svojo posebno omako.

Ob šestih zjutraj prispeta dva zaposlena, da mu pomagata, in priprave se pospešijo. Do osmih zjutraj napravijo tristo sendvičev, vsak posebej je v plastičnem ovoju in zložen v vreče. Pojavi se še šest zaposlenih in vsa ekipa gre ven prodajat.

Do devetih zjutraj so vsi z izjemo nekaj sendvičev – treh ali štirih, ki jih je Teddy prihranil zato, da bi nahranil svojo ekipo – prodani.

Teddyju gre posel dobro. Toda stvari niso bile vselej lahke. V zadnjih petih letih dejansko ni mogel najti stalnega dela v svojem izbranem poklicu – kot pravnik.

Kako je torej Teddy preklopil s svetovanja strankam na prodajo sendvičev? Seveda je moral veliko trdo delati, vendar je moral tudi pozorno udejanjati načela, ki se jih je naučil na tečaju, ki ga je nudila cerkvena pobuda za samostojnost.

Izguba službe

Pred petimi leti je bilo videti, da ima Teddy krasno življenje. Imel je dobro službo pravnika, nedavno se je poročil in je krstil svojo ženo. »Vendar sva imela nekaj izzivov,« je rekel, »in izgubil sem službo.«

Teddy si je v naslednjih štirih letih močno prizadeval najti delo. »Bilo je veliko dela, ki bi ga lahko opravljal, toda nihče me ni hotel plačati. Sam se poskusil ustvariti različna delovna mesta, vendar se ni obneslo.«

Njegova žena Stephany je imela dobro službo, toda zgolj njena plača ni zadostovala za račune. Par je kmalu dobil otroka. Bila sta navdušena, vendar so njune finance kopnele. Izgubila sta hišo, morala sta prodati avtomobil in sta porabila vse prihranke. Naposled sta se morala preseliti v manjšo hišo, ki je bila v lasti Stephanyne matere.

Toda Teddy ni obupal. Kmalu se je pojavila nepričakovana priložnost.

Moč samostojnosti

Teddy je po letih težav vedel, da je čas za spremembo.

»Odločil sem se, da bom šel na cerkvene tečaje za samostojnost,« pravi. »Slišal sem zanje, vendar sem vedno mislil, da niso zame. Mislil sem, da gre pri tem samo za to, da stvari delaš sam. Tečaji so bili čudoviti.«

Teddy se je najprej pridružil skupini Osebne finance. Potem se je pridružil skupini Zagon in širitev mojega podjetja. Skupinski tečaji so Teddyju pomagali s poslovnim znanjem, pomagali pa so mu tudi pri duhovnem razvoju.

»Z udeležbo na teh tečajih se je vse spremenilo,« pravi. »Odločil sem se, da bom naredil vse, kar so učili. In moje finančno stanje se je nemudoma spremenilo. Začel sem plačevati polno desetino, vsak dan moliti, preučevati svete spise in udejanjati vero. In stvari so se spremenile – začel sem varčevati denar in posvečevati nedeljo. Vsako načelo me je blagoslovilo.«

Teddy se je v skupini Zagon in širitev mojega podjetja naučil, kako prepoznati potencialni proizvod, ki bi koristil strankam, kjer živi. Ko je ocenil, kaj ljudje iščejo, je začel prejemati navdih. Ljudje njegovega področja so imeli radi sveže sendviče, všeč pa jim je bilo tudi, če so jih lahko naročili – in če so jim jih dostavili.

»Veliko restavracij ima posebno omako, zaradi katere njihova hrana izstopa,« pravi Teddy. »Zato sem razvil svojo posebno omako za sendviče!«

Širjenje podjetja

Tisti dan, ko je Teddy odprl podjetje, je naredil trideset sendvičev.

»Čez trideset minut sem bil že doma,« pravi. »Ženo je zaskrbelo, ko me je našla na kavču. Vprašala me je, kaj delam tako zgodaj doma – mar ne bi moral prodajati sendvičev? Sem že vse prodal!«

Teddy je v naslednjih nekaj tednih stopil v stik z lokalnimi podjetji in šolami. Številni so navdušeno kupovali njegove sendviče in podjetje je začelo rasti. Hitro se je naučil, kako skrbeti za svežo zelenjavo, zato da traja. Prav tako natanko ve, kako dolgo ostane njegova posebna omaka. Vsak večer naroči in gre iskat kruh. V soboto kupi zelenjavo po znižani ceni, ki stane manj, vendar je v ponedeljek še vedno dobra.

Kmalu je začel prejemati naročila za posebne vrste sendvičev in celo velika naročila za posebne priložnosti. Potreboval je pomoč in je začel zaposlovati ljudi.

S tem ko je Teddy ustvaril pozitivne odnose z lokalnimi šolami in podjetji, je pridobil dejavne, stalne stranke. V štirih mesecih je imel osem zaposlenih in je prodal tristo sendvičev na dan, pet dni v tednu. Njegova prodajna ekipa je bila tako učinkovita, da je vse sendviče prodala celo poleti, ko so bile šole zaprte. Teddy se je sedaj pripravljen ponovno širiti.

Ker se je udeležil tečajev za samostojnost, je bil navdihnjen z zamislijo o poslu s sendviči. »Zaradi vodstva Cerkve in blagoslovov, ki sem jih prejel,« pravi, »imam zelo trdno pričevanje o Cerkvi in Jezusu Kristusu.«