Tri lekcije o ljubezni, radosti in miru
Brian K. Ashton
drugi svetovalec v generalnem predsedstvu Nedeljske šole
Iz govora na duhovnih minutah »Happiness, Deceit, and Small Things«, ki ga je imel na Univerzi Brighama Younga 5. decembra 2017.
Če boste sledili tem trem korakom, se bo vaše življenje lahko zelo spremenilo in pomagalo vam bo čutiti sadove Duha.
Ko sem študiral na kolidžu, sem veliko premišljeval o prihodnosti. Ko je ta prihodnost vendarle napočila – mislim na življenje po kolidžu – sem se naučil tri odločilne lekcije, zaradi katerih se mi je življenje zelo spremenilo. Rad bi vam govoril o teh spoznanjih in upam, da vam ne bo vzelo toliko časa kot meni, da se jih boste naučili. Lahko vam pomagajo najti več radosti v življenju – in nazadnje prejeti povzdignjenje z nebeškim Očetom.
1. Iščite srečo, mir in Svetega Duha
Svojo ženo Melindo sem spoznal približno šest mesecev po vrnitvi z misijona, ko sem bil v drugem letniku kolidža. Takoj sem vedel, da se hočem poročiti z njo. Vendar ona ni čutila enako. Šele pet let kasneje je končno dobila odgovor, da bo »dobro«, če se poroči z mano.
V teh petih letih sem doživel eno najhujših življenjskih preizkušenj. Vedel sem, s katero naj bi se poročil, in Duh me je še naprej spodbujal, vendar se mi ni zdelo, da bi ta cilj lahko dosegel.
Kmalu zatem, ko sem diplomiral, se je Melinda odločila, da bo šla na misijon – prepričan sem, da deloma zato, da bi šla proč od mene. Ko je bila na misijonu, sem bil občasno nesrečen, ker sem se osredotočal na to, česar nisem imel. Vseeno sem vsak dan preučeval svete spise in molil, služil v cerkvi in si prizadeval delati tisto, kar bi v moje življenje privabilo Svetega Duha.
Nekega zgodnjega, zelo mrzlega nedeljskega jutra v Minneapolisu v Minnesoti v ZDA sem med vožnjo na cerkveni sestanek razmišljal: »Zdaj bi moral biti prav zares nesrečen. Zdi se, da nič ne gre tako, kot bi želel. A nisem nesrečen. Neverjetno srečen sem!«
Torej, kako sem bil lahko srečen, ko pa sem preživljal težko preizkušnjo?
Odgovor najdemo v Pismu Galačanom 5:22–23: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«
Ker sem delal tisto, kar mi je v življenje privabilo Duha, sem čutil Božjo ljubezen. Čutil sem radost in mir. Potrpežljiv sem bil v stiskah in še vedno srečen.
To, da v življenju, družini in zakonu občutimo ljubezen, radost in mir, ne izhaja iz tega, da imamo veliko hišo, lepe avte, najnovejša oblačila, smo poklicno uspešni ali karkoli drugega, za kar svet pravi, da prinaša srečo. Ker občutki ljubezni, radosti in miru pravzaprav prihajajo od Duha, ni potrebno, da bi bilo to, da jih občutimo, sploh povezano z našimi posvetnimi okoliščinami.
Prosim, razumite, da ne pravim, da bomo vedno srečni ali da naše posvetne okoliščine ne bodo nikoli vplivale na našo srečo. Pravzaprav, če ne bi okusili grenkega, ne bi mogli poznati sladkega (gl. NaZ 29:39; gl. tudi Moses 6:55).
Včasih se moramo boriti. Poleg tega nekatera telesna in čustvena stanja lahko povzročijo veliko trpljenje in nam zelo otežijo, da bi čutili Duha. A če si prizadevamo, da bi v življenju imeli Duha in zaupamo Bogu, smo na splošno lahko srečni.
Iz lastnih izkušenj pričujem, da je to res. Zaradi te izkušnje med Melindinim misijonom sem opazil, da sem običajno srečen, če delam tisto, kar v moje življenje privabi Duha, vključno z odločitvijo, da bom verjel in sprejel to, da se bo vse izšlo, kot želi Bog (gl. JakK 3:2).1
2. Ne podlezite slepilom
Satan si prizadeva, da bi nas zmedel in prevaral, in tako ponuja lažne nadomestke za vse, kar dela Bog. Odrešenik nas kljub Satanovim prizadevanjem, da bi nas prepričal v nasprotno, uči, da »slabo drevo [ne more] obroditi dobrega daru« (3 Ne 14:18). Ker je Satan slabo drevo, nas ne more pripraviti, da bi čutili »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost [in] samoobvladanje« (Gal 5:22–23). Pravzaprav si prizadeva, da bi bili nesrečni (gl. 2 Ne 2:27).
Torej, kaj dela Satan? Poskuša nas prevarati.
Prevaral je mojo prijateljico, eno od izvoljenih. Služila je misijon in je bila izjemna misijonarka. Ko se je z misijona vrnila domov, je nameravala delati vse preproste stvari, ki so na misijonu privabile Duha v njeno življenje in jo krepile. In nekaj časa je to delala.
A opazovala je prijatelje, med katerimi je bilo veliko bivših misijonarjev, ki so vsako nedeljo prihajali v cerkev, vendar so zunaj cerkve živeli, kot živi svet. Zdeli so se srečni. Počeli so »zabavne« stvari. In zdelo se je, da njihov življenjski slog od njih ne zahteva toliko dela kot njen.
Počasi je prenehala delati preproste stvari, ki so ji na misijonu vlivale duhovno moč. Še vedno je imela pričevanje, vendar mi je povedala, da je prišla do zaključka: »Če sem se le udeleževala cerkvenih sestankov, sem bila dobro – bila sem na pravi poti.« Pa vendar je rekla: »Duhovno sem bila nedejavna.«2 Ker je živela, kot živi svet, je ena slaba odločitev vodila do druge in kmalu je zanosila.
Nepravične odločitve so jo navsezadnje dohitele. Ni bila srečna in se je tega zavedala. Na srečo je spoznala, da je bila zavedena in se je pokesala.
Njena zgodba poudarja, da so lahko zavedeni celo najboljši med nami. Poleg tega izpostavlja, da moramo nenehno bdeti, da nismo prevarani. To dosežemo tako, da delamo preproste stvari, ki v naše življenje privabijo Duha.
Z veseljem povem, da je moja prijateljica zdaj srečna, prizadeva si spolnjevati zapovedi in je s telesom in duhom dejavna v evangeliju.
Satan nas prevara na veliko načinov. Omenil jih bom samo nekaj.
Satan nas poskuša prepričati, da bi posvetnim stvarem dali prednost pred duhovnimi. Kdaj naše prioritete niso primerne, lahko vemo, če smo pozorni na to, kako pogosto rečemo: »Ta trenutek sem preveč zaposlen ali preutrujen, da bi _________ .« Na črto vpišite: šel v tempelj, služil, preučeval svete spise in se poglabljal vanje, opravljal svoj poklic ali celo molil.
Eden od razlogov, zakaj se nam zdi, da smo tako zaposleni, je to, da si Satan zelo prizadeva, da bi nas zamotil. Uporablja pametni telefon v naši roki, radio v našem avtu, televizijo v našem domu in neskončen seznam drugih stvari, ki nam skoraj ves čas odvračajo pozornost. Posledica je, da imamo občutek, da smo zaposleni bolj, kot v resnici smo.
Druga posledica teh motenj je, da se vse manj poglabljamo. Satan nas odvrača zato, ker ve, da poglabljanje, zlasti v svete spise, vodi k močnejši spreobrnitvi in večjim razodetjem.
Naslednja Satanova prevara se zgodi zaradi predstave, da so naša dejanja pomembnejša od notranjih vzgibov. Če nimamo pravega vzgiba, da bi delali duhovne stvari, nam ne uspe izkušati radosti evangelija. Zato se nam spolnjevanje zapovedi zdi vse bolj kot breme in Satan ve, da bomo najverjetneje prenehali delati to, kar vemo, da bi morali, če mu le uspe, da tako čutimo,.
Satan nas tudi zavaja, da verjamemo, da radost in sreča izhajata iz lahkega življenja ali ker se enostavno ves čas zabavamo. Ni res! Resnica je, da ni radosti ali sreče, ne da bi nekaj premagovali (gl. 2 Ne 2:11, 23).
Zadnja Satanova prevara, ki jo bom omenil, je to, da nas poskuša prepričati, da je hudobija s svojimi kratkotrajnimi užitki resnično sreča. Satan ve, da lahko vsaj za trenutek določeni občutki ali čustva (1) povzročijo, da mislimo, da čutimo sadove Duha, (2) zakrijejo našo željo po teh sadovih ali (3) se zdijo kot sprejemljivi nadomestki.
Na primer, Satan nas lahko skuša, da si prizadevamo za poželenje namesto za ljubezen. Pritegne nas lahko z vznemirjenjem namesto s trajno radostjo. Prizadeva si, da bi nas zamotil, namesto da bi nam naklonil mir. Hoče, da bi bili pravičniški, navdušeni in politično korektni namesto nesebični, stalno poslušni in pravilno duhovno osredotočeni. Zaradi njegovih skušnjav smo morda zmedeni, kar nas lahko pripelje do tega, da mislimo, da bo kršenje zapovedi pripeljalo do sreče.
3. Delajte preproste stvari
Običajno nam prav preproste stvari v življenje privabijo Duha, nas varujejo pred tem, da bi bili zavedeni in nam nazadnje pomagajo pridobiti moč, da spolnjujemo zapovedi in prejmemo večno življenje. Odrešenik je starešine Cerkve v Kirtlandu v Ohiu to načelo učil z besedami, naj bodo neutrudni v dobrih delih, kajti polagajo temelj velikega dela. In iz majhnega nastane to, kar je veliko (NaZ 64:33).
Zakaj so preproste stvari tako pomembne? V naslednjem verzu je Odrešenik pojasnil, da Gospod zahteva srce in voljan um (NaZ 64:34). Zakaj je Odrešenik to, da delamo preproste stvari, povezal s srcem in voljnim umom? Kajti če dosledno delamo majhne stvari, predamo srce in um Bogu, kar nas očisti in posveti (gl. He 3:35).
Očiščenje in posvetitev malo po malo spremeni samo našo naravo, tako da postajamo vse bolj podobni Odrešeniku. Zaradi tega postanemo tudi bolj dovzetni za navdihe Svetega Duha, zaradi česar je manj možnosti, da bi bili zavedeni.
V zadnjem letniku srednje šole me je oče doma učil seminar. Ker je bila tisto leto tema Mormonova knjiga, se je oče odločil, da jo bova skupaj prebrala verz za verzom in se pogovarjala o tem, kar sva se naučila. Med branjem mi je oče postavljal vprašanja, zaradi katerih sem razmišljal o tem, kar sva brala, in mi pojasnil, česar nisem razumel. Še vedno se spominjam učenja o Odrešeniku in čutil sem, da je resnično obiskal Nefijce in da so mi zaradi njegove odkupne daritve grehi resnično lahko odpuščeni.
V tistih urah, ki sva jih imela z očetom, sem dobil osnovo glede svetih spisov. Med branjem sem nekaj začutil. In kar je morda še pomembnejše, spremenile so se moje želje, motivacija in dejanja. Hotel sem postati boljši. Uvidel sem, pri čem sem bil zaveden. Pogosteje sem se kesal. Še pred koncem prvega letnika na kolidžu sem svete spise bral vsak dan.
V tistem času je predsednik Ezra Taft Benson (1899–1994) člane Cerkve prosil, naj vsak dan berejo Mormonovo knjigo in naučeno udejanjajo.3 Tako sem poleg vsega ostalega, kar sem bral, prebral vsaj nekaj malega iz Mormonove knjige.
Na misijonu sem se naučil, kako res preučevati svete spise in se z njimi gostiti. Ne samo, da sem med branjem čutil Svetega Duha, temveč sem začenjal čutiti tudi radost, ko sem med preučevanjem svetih spisov iskal odgovore za svoje težave in težave mojih raziskovalcev.
Po misijonu sem se s svetimi spisi gostil vsak dan. Ker je ta navada privabila Svetega Duha v moje življenje, sem prejel vodstvo, ki mi je pomagalo bolj učinkovito izkoriščati čas. Zato sem bil boljši pri študiju in kasneje pri delu. Postalo je enostavneje sprejemati dobre odločitve. Več sem molil in marljiveje opravljal svoje poklice. To, da sem se gostil s svetimi spisi vsak dan, ni rešilo vseh mojih težav, vendar je bilo življenje lažje.
Predsednik Gordon B. Hinckley (1910–2008) nas je avgusta 2005 pozval, naj preberemo oziroma ponovno preberemo Mormonovo knjigo do konca leta.4 Ker sem jo tako ali tako vsak dan bral, sem bil že pri Etrovi ali Moronijevi knjigi. Ko sem teden ali dva kasneje prišel do konca, sem zato sklepal, da sem opravil izziv predsednika Hinckleyja.
Potem pa je našo družino obiskal zvesti hišni učitelj. Vprašal je, kako mi gre z povabilom predsednika Hinckleyja.
Povedal sem mu, da sem imel srečo, da sem Mormonovo knjigo začel brati, preden je predsednik Hinckley dal ta izziv. Potem sem pravičniško oznanil, da sem opravil nalogo.
Na srečo je hišni učitelj to videl drugače. Ko me je obzirno popravil, mi je Duh prišepnil, da ima hišni učitelj prav.
Zdaj sem moral prebrati dve poglavji na dan, da sem ponovno končal do konca leta. Ko sem Mormonovo knjigo več bral, sem opazil, da je še več moči prišlo v moje življenje. Bil sem bolj radosten. Jasneje sem videl stvari. Še pogosteje sem se kesal. Hotel sem služiti drugim in jih reševati. Manj dovzeten sem bil za Satanovo zavajanje in skušnjave. Še rajši sem imel Odrešenika.
Tistega novembra sem bil poklican za škofa našega oddelka. Izpolnitev izziva predsednika Hinckleyja me je pripravila na ta poklic. Od takrat opažam, da bolj, ko sem zaposlen v službi ali v cerkvi, bolj moram preučevati svete spise, posebej Mormonovo knjigo.
Tudi vi lahko v življenju prejmete enake blagoslove in moč, če se boste gostili s svetimi spisi vsak dan. Če se boste vsak dan gostili s svetimi spisi, še posebej z Mormonovo knjigo, vam obljubljam, da boste v življenje privabili Duha in boste spontano vsak dan molili, se pogosteje kesali in vam bo lažje vsak teden v cerkev in vzeti zakrament.
Če boste delali te preproste stvari in zaupali v Gospoda, vam pričujem, da boste našli ljubezen, radost, mir in srečo, ne glede na okoliščine. Pričujem tudi, da je to mogoče zaradi žrtve Jezusa Kristusa. Vse dobro pride zaradi njega (gl. Mor 7:22, 24).