Zaupanje v Odrešenikovo odrešitev

predsednik Henry B. Eyring

drugi svetovalec v Prvem predsedstvu

Iz govora »The Power of Deliverance« na duhovnih minutah na Univerzi Brighama Younga 15. januarja 2008.

Odrešeniku sta njegova odkupna daritev in vstajenje vlila moč, da nas v naših preizkušnjah okrepi oziroma iz njih reši.

image of the Savior with arms outstretched

Za tiste med nami, ki smo izgubili ljubljene, je pot pred nami morda žalostna in osamljena – zlasti za tiste, ki nimajo spoznanja in pričevanja o odkupni daritvi in vstajenju Odrešenika Jezusa Kristusa. Spomnite se njegovih dveh nejevernih učencev na poti v Emavs. Približal se jima je vstali Gospod in ju vprašal, zakaj sta žalostna. Luka nam odgovori:

»Dejala sta: Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom;

kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali.

Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael.« (Lk 24:19–21)

Spoznanje in pričevanje, da je bil on tisti, ki je odkupil Izrael, nas tolaži. Pretrgal je »spone smrti« (Moz 15:23). Postal je »prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15:20). Omogočil je tempeljske zaveze, ki nas za vedno povežejo s tistimi, »ki smo jih že dolgo tega imeli radi in jih za nekaj časa izgubili!«¹

V tem velikonočnem času bi rad povedal del govora, ki sem ga o Odrešenikovi moči odrešitve imel pred nekaj leti na duhovnih minutah. To, da sem ga pripravil in podal, me je okrepilo. Molim, da bo ob branju okrepil tudi vas.

Za nekatere se življenje konča prej, sčasoma pa za vse med nami. Vsak od nas se bo soočil s preizkušnjo ob smrti nekoga, ki ga imamo radi.

Zadnjič sem srečal moškega, ki ga nisem videl že, odkar mu je umrla žena. Povsem naključno sem ga srečal v prijetnem počitniškem okolju. Ko je pristopil k meni, se je smehljal. Ker sem se spomnil na smrt njegove žene, sem ga zelo previdno pozdravil: »Kako ste?«

Smehljaj je izginil, v oči so mu stopile solze in tiho je nadvse resno rekel: »Dobro sem. Vendar je zelo težko.«

Res je zelo težko, kot vas je že veliko spoznalo in bomo nekoč vedeli vsi. Najtežji del te preizkušnje je ugotoviti, kako predelati žalost, osamljenost in izgubo, ob katerih lahko čutimo, kot da bi izgubili del sebe. Bridkost utegne trajati kot kronična bolečina. In nekateri morda občutijo jezo ali nepravičnost.

Odrešenik pozna naše bridkosti

Odkupna daritev in vstajenje sta mu dala moč, da nas v takih preizkušnjah reši. S svojimi izkušnjami je spoznal vse naše bridkosti. Lahko bi jih spoznal po navdihu Duha, vendar se je odločil, da jih bo spoznal tako, da jih bo sam izkusil. To je poročilo:

»In glejte, rodil se bo Mariji na jeruzalemskem, ki je dežela naših dedov, ker je devica, dragocena in izvoljena posoda, katero bo obsenčil Sveti Duh in spočela bo po njegovi moči in rodila sina, da, in sicer Božjega Sina.

In šel bo dalje in trpel bolečine in stiske in skušnjave vsake vrste; in to zato, da se bo spolnila beseda, ki pravi, da bo nase prevzel bolečine in bolezni svojega ljudstva.

In nase bo prevzel smrt, da bo razvezal spone smrti, ki vežejo njegovo ljudstvo; in nase bo prevzel njihove slabosti, da bo poln usmiljenja, po mesu, da bo po mesu vedel, kako podpirati svoje ljudstvo glede na njihove slabosti.« (Al 7:10–12)

Dobri ljudje, ki jih imate okrog sebe, bodo poskušali razumeti vašo bridkost ob smrti ljubljenega. Morda jo občutijo tudi sami. Odrešenik ne samo, da bridkost razume in čuti, temveč čuti tudi vašo osebno bridkost, ki jo čutite samo vi. Do potankosti vas pozna. Pozna vaše srce.

Povabite Svetega Duha

Ko boste povabili Svetega Duha, da vas bo tolažil in blagoslovil, bo Odrešenik lahko vedel, katero od številnih stvari lahko delate, da bo najbolje za vas. Vedel bo, s čim bo najbolje, da začnete. Včasih bo to molitev. Včasih bo to, da boste tolažili nekoga drugega. Poznam vdovo, ki jo je bolezen oslabila, a je bila navdihnjena, da obišče drugo vdovo. Nisem bil tam, vendar sem prepričan, da je Gospod navdihnil zvesto učenko, da pomaga drugi, in je tako lahko pomagal obema.

Odrešenik lahko na veliko načinov pomaga tistim, ki žalujejo, vsakemu tako, kot potrebuje. Vendar ste lahko prepričani, da to lahko naredi in bo naredil tako, kot je najboljše za žalujoče in njihove bližnje. Ko Bog ljudi odreši bridkosti, je ena od stalnic, da do njega čutijo otroško ponižnost. Velik vzor moči zveste ponižnosti najdemo v Jobovem življenju (gl. Job 1:20–22). Druga Jobova stalnica je trajna vera v moč Odrešenikovega vstajenja (gl. Job 19:26).

Vsi bomo vstali, tudi ljubljeni, ki umrejo. Ko se bomo ponovno srečali, to ne bo v eteričnem smislu, temveč v telesih, ki ne bodo nikoli umrla niti ostarela niti zbolela.

Ko se je Odrešenik po vstajenju prikazal svojim apostolom, v njihovi bridkosti ni potolažil samo njih, temveč vse nas, ki bomo morda kdaj žalovali. Njih in nas je pomiril takole:

»Mir vam bodi! /…/ Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« (Lk 24:36, 39)

Gospod nas lahko navdihne, da v bridkosti sežemo po moči odrešitve tako, kot je za nas najbolje. Odločimo se lahko, da bomo drugim služili za Gospoda. Pričujemo lahko o Odrešeniku, o njegovem evangeliju, o obnovi njegove cerkve in o njegovem vstajenju. Spolnjujemo lahko njegove zapovedi.

Vse te odločitve privabijo Svetega Duha. Sveti Duh nas lahko potolaži tako, kot potrebujemo. In po navdihu Duha imamo lahko pričevanje o vstajenju in jasen pogled na veličastno ponovno snidenje. Tako tolažbo sem čutil, ko sem se ozrl na nagrobnik nekoga, ki sem ga poznal – zanjo vem, da jo bom nekoč v prihodnosti držal v rokah. Ker sem to vedel, nisem bil samo potolažen, temveč me je prevzelo tudi veselo pričakovanje.

Če bi ta malčica odrasla, bi potrebovala odrešitev pri drugačni vrsti preizkušenj. Preizkušena bi bila, da bi pri telesnih in duhovnih izzivih, ki jih imamo vsi, ostala zvesta Bogu. Čeprav je telo čudovita stvaritev, se vsi soočamo z izzivom, kako skrbeti, da dobro deluje. Vsi se borimo z boleznimi in posledicami staranja.

»Bodite ponižni«

Moč odrešitve od naših preizkušenj nam je na razpolago. Deluje prav tako kot odrešitev od preizkušnje, ki sledi, ko se soočimo s smrtjo ljubljenega. Tako kot taka odrešitev ne pomeni vedno, da bo ljubljeni preživel, odrešitev od drugih preizkušenj morda ni to, da jih odstrani. Gospod nam morda ne bo prinesel olajšanja, dokler ne razvijemo vere za sprejetje odločitev, zaradi katerih bo začela moč odkupne daritve delovati v našem življenju. Tega ne zahteva zaradi ravnodušnosti, temveč ker nas ima rad.

Vodilo, kako prejeti Gospodovo moč za odrešitev iz življenjskega nasprotovanja, je dal Thomas B. Marsh, ki je bil tedaj predsednik zbora dvanajstih apostolov. Imel je hude preizkušnje in Gospod je vedel, da jih bo doživel še več. Tukaj je nasvet zanj, ki ga sprejemam zase in ga ponujam vam, da bodimo ponižni in Gospod Bog nas bo vodil za roko in nam odgovarjal na molitve (NaZ 112:10).

Gospod nas hoče vedno voditi do odrešitve s tem, da postanemo pravičnejši. To zahteva kesanje. In ponižnost. Torej pot do odrešitve vedno zahteva ponižnost zato, da nas bo Gospod lahko vodil za roko, kamor nas hoče peljati skozi težave in naprej k posvetitvi.

Zaradi preizkušenj lahko pride do negodovanja ali malodušja. Ponižnost, ki jo vi in jaz potrebujemo, da bi nas Gospod vodil za roko, izhaja iz vere. Izhaja iz vere, da Bog res živi, da nas ima rad in da bo to, kar hoče – čeprav utegne biti težko – vedno najbolje za nas.

Odrešenik nam je pokazal takšno ponižnost. Brali ste, kako je v getsemanskem vrtu molil, medtem ko je za naše dobro prestal preizkušnjo, ki presega našo sposobnost razumevanja ali vztrajanja ali celo mojo sposobnost, da bi to opisal. Spomnite se njegove molitve: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« (Lk 22:42)

Poznal je svojega nebeškega Očeta, velikega Elohima, in mu zaupal. Vedel je, da je njegov Oče vsemogočen in neskončno prijazen. Ljubljeni Sin je prosil s ponižnimi besedami – kot majhen otrok – za pomoč moči odrešitve.

Bodite pogumni in potolaženi

Oče Sina ni odrešil tako, da bi odstranil preizkušnjo. Zaradi nas tega ni naredil, temveč je Odrešeniku dovolil, da dokonča zadano nalogo. Ker vemo za pomoč, ki jo je priskrbel Oče, nas to lahko vselej opogumlja in tolaži:

»Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal.

Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki padajo na zemljo.

Ko je vstal od molitve, je šel k učencem in ugotovil, da so od žalosti zaspali.

Rekel jim je: ‘Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo.’« (Lk 22:43–46)

Odrešenik je molil za odrešitev. Ni mu bil dan izhod iz preizkušnje, temveč dovolj utehe, da jo je veličastno prestal.

Njegova zapoved učencem, ki so bili sami preizkušeni, nam je vodilo. Odločimo se lahko, da ji bomo sledili. Odločimo se lahko, da bomo vstali in molili z veliko vere in ponižnosti. In sledimo lahko zapovedi, dodani v Evangeliju po Marku: »Vstanite, pojdimo!« (Mr 14:42).

To je nasvet za prestajanje telesnih in duhovnih življenjskih preizkušenj. Ko boste zase naredili vse, kar lahko, boste še vedno potrebovali Božjo pomoč. Zato vstanite in pojdite, vendar pridobite njegovo pomoč tako hitro, kot lahko, ne čakajte na stisko, da bi prosili za odrešitev.

Resno pričujem, da Bog Oče živi in nas ima rad. To vem. Njegov načrt sreče je popoln in res je načrt sreče. Jezus Kristus je vstal, kot bomo tudi mi. Trpel je, da bi nas lahko tolažil v vseh preizkušnjah. Plačal je odkupnino za vse naše grehe in grehe vseh otrok nebeškega Očeta, tako da bomo lahko odrešeni smrti in greha.

Vem, da nas v Cerkvi Jezusa Kristusa Sveti Duh lahko tolaži in očisti, če sledimo Gospodu. Da bi vas potolažil in vam pomagal v časih vaše stiske in v vseh življenjskih preizkušnjah.