Sladko poštenje
Avtorica živi v Koloradu v ZDA.
Delajte dobro (gl. 2 Kor 1:7).
»Rada bi, da popaziš na svojega brata,« je rekla mama. »Z očkom greva pomagat nekomu, ki je bolan.«
Med pometanjem po hiški sem dvignila pogled in prikimala. Mami je bila predsednica Društva za pomoč in pogosto je obiskovala sestre v našem oddelku.
»Hvala, Arlyn,« je rekla mami in me poljubila na vrh čela. »John spi. In na pultu vzhaja testo za kruh. Prosim, ne dotikaj se ga.«
Gledala sem skozi vrata, ko sta se z očkom na vozu odpeljala navzdol po prašni cesti. Ponosna sem bila, da mi mami zaupa.
Ko sem pometla kuhinjo, sem pogledala testo za kruh. Komaj sem čakala, da ga mami nocoj speče. Običajno smo svež kruh jedli z domačo marmelado. Vendar nam je pred tremi meseci marmelade zmanjkalo.
Marmelada! Ta misel mi je vzbudila lakoto po sladkem Pogledala sem kozarec s sladkorjem, visoko na polici. Vedela sem, da ga mami hrani, da bi pripravila več marmelade.
A bolj ko sem razmišljala o sladkorju, bolj lačna sem postajala. Nazadnje sem povlekla stol do pulta in segla navzgor. S prsti sem se komaj dotaknila kozarca s sladkorjem. Povlekla sem ga bliže robu police.
Potem pa je kozarec zdrsnil s police! Poskušala sem ga ujeti, vendar je glasno padel prav na sredo testa za kruh. Sladkor se je raztresel vsepovsod po testu, pultu in po tleh.
»Oh, ne!« sem vzkliknila. To je zbudilo mojega bratca. Začel je jokati.Tudi sama sem hotela jokati. Kaj bo rekla mami o tem neredu?
Ko sem pomirila Johna, sem po najboljših močeh počistila sladkor. Iz testa sem potegnila kozarec in ga pomila. Obrisala sem sladkor s pulta in tal. Vendar nisem mogla ničesar storiti, da bi spravila sladkor iz testa.
Pomislila sem, da bi kozarec položila nazaj na polico. Morda mami ne bi opazila, da je prazen. Vendar sem vedela, da to ne bi bilo prav. Tako sem kozarec postavila na mizo in čakala, da se mami in oči vrneta domov.
Ko sta se vrnila, je mami takoj opazila kozarec za sladkor.
Globoko sem vdihnila. »Hotela sem samo poskusiti sladkor. Vendar sem prevrnila kozarec s police. Poskušala sem počistiti sladkor, vendar ga nisem mogla spraviti iz testa za kruh.« Besede so planile iz mene, medtem ko sem gledala v tla.
Mami je za trenutek molčala.
»Tako žal mi je,« sem zašepetala.
Mami je vzdihnila. »No, mislim, da bo nocoj kruh še posebej sladek,« je rekla. Dvignila sem pogled. Nežno se mi je nasmehnila. »Hvala, da si nama povedala, kaj se je zgodilo.«
Ko smo zvečer jedli kruh, smo se z mami in očijem pogovarjali o poštenju.
»V življenju vsi naredimo veliko napak,« je rekel očka. »A če smo pošteni in se pokesamo, sta nebeški Oče in Jezus srečna. Vedno bomo blagoslovljeni, če bomo pošteni - celo če se na začetku zdi težje.«
Še vedno sem bila žalostna, ker sem raztresla sladkor. Vedela sem, da letos zaradi moje napake verjetno ne bomo imeli toliko marmelade. Vendar sem bila vesela, da sem povedala resnico. Takega občutka sladkosti ne bi mogel dati noben sladkor. ●