Reykjavik, Islandija

Reykjavik, slikovito islandsko glavno mesto, v ozadju katerega je zasnežena gora Esja, toplo pozdravlja otoški narod in je od celinske Evrope oddaljen več kot 1.600 kilometrov. Reykjavik, ki so ga leta 874 n. š. najprej naselili Vikingi, je srce islandske kulture, ekonomije in vladnih dejavnosti, kakor tudi eno najbolj čistih, zelenih in varnih mest na svetu.

Prva Islandca sta se krstila na Danskem leta 1851. Kmalu sta se vrnila na Islandijo in leta 1853 je bila ustanovljena prva veja. Danes je na Islandiji skoraj tristo članov in tri veje: v Reykjavíku, Akureyri in Sellfossu. Najbližji tempelj je v Londonu v Angliji, ki je od Reykjavika oddaljen skoraj 1.900 kilometrov.

Čeprav so člani maloštevilni, Cerkev še naprej raste. Cerkveni voditelji so kljub izzivom glede oddaljenosti, prevodov cerkvenega gradiva, nenaklonjenemu vremenu in kulturnim preprekam obljubili, da bo Islandija nekega dne svetilnik drugim državam. Predsednik Gordon B. Hinckley (1910–2008) je Islandijo obiskal in člane opomnil, da so »narod, ki je močan in sposoben narediti velike stvari« (»Wonderful to Have Sweet, Good Land«, Church News, 21. sep. 2002, 10)

Islandski misijon je bil ustanovljen leta 1894, oznanjevanje pa je bilo leta 1914 prekinjeno. Islandija je bila vključena v danski misijon Kopenhagen leta 1975.
Leta 1977 je starešina Joseph B. Wirthlin (1917–2008), takrat član prvega zbora sedemdeseterih, Islandijo uradno posvetil za pridiganje evangelija.
Leta 1981 je bila Mormonova knjiga objavljena v islandščini – v jeziku, ki ga ne govorijo nikjer drugje na svetu.