Načela skrbnega služenja

Naj skrbno služenje postane radost

Če služimo z ljubeznijo, to prinaša radost tako darovalcu kot prejemniku.

Jesus with the leper

John Steel: GOBAVEC, KI SE JE ZAHVALIL

Včasih se naše iskanje sreče v tem življenju lahko zdi kakor tek na električni tekalni stezi. Tečemo in tečemo in vendar se nam zdi, da nismo prišli nikamor. Nekateri misel o skrbnem služenju drugim preprosto občutijo kot nalaganje dela.

Toda nebeški Oče želi, da doživljamo radost, in nam je rekel, da »ljudje so, da bi imeli radost« (2 Ne 2:25). In Odrešenik je učil, da je služenje drugim bistveno pri tem, kako v svoje življenje in v življenja drugih prinašamo radost.

Kaj je radost?

Radost je opredeljena kot »čustvo velikega zadovoljstva in sreče«.¹ Preroki svetih iz poslednjih dni so poskrbeli za pojasnilo, kaj nam daje radost in kako jo najdemo. »Radost, ki jo čutimo, ima le malo opraviti z življenjskimi okoliščinami in vse s tem, na kaj se v življenju osredotočamo,« je rekel predsednik Russell M. Nelson. »/…/Radost izvira iz in zaradi [Jezusa Kristusa]. On je vir vse radosti.«²

Skrbno služenje prinaša radost

Ko je Lehi jedel sad drevesa življenja, mu je dušo navdala »izredno velika radost« (1 Ne 8:12). Njegova prva želja je bila, da bi ta sad jedel s tistimi, ki jih je imel rad.

Naša pripravljenost, da skrbno služimo drugim, tovrstno radost lahko prinese nam in njim. Odrešenik je učence učil, da nam sad, ki ga obrodimo, ko smo povezani z njim, prinaša polnost radosti (gl. Jn 15:1–11). Če opravljamo njegovo delo, tako da služimo in si prizadevamo k njemu pripeljati druge, je to lahko radostna izkušnja (gl. Lk 15:7; Al 29:9; NaZ 18:16; 50:22). To radost lahko izkusimo tudi navzlic nasprotovanju in trpljenju (gl. 2 Kor 7:4; Kol 1:11).

Odrešenik nam je pokazal popolni vzor tega, kako je enega največjih virov resnične radosti v tem življenju moč najti v služenju. Če bratom in sestram služimo, kakor je Odrešenik, z dobrotljivostjo in ljubeznijo v srcih, lahko izkusimo radost, ki presega preprosto srečo.

»Če [skrbno služenje] sprejmemo voljnih src, se bomo /…/ približali temu, da bi postali sionsko ljudstvo in občutili presegajočo radost s tistimi, ki smo jim pomagali na poti učenca,« je učila sestra Jean B. Bingham, generalna predsednica Društva za pomoč.³

Kako naj skrbno služenje napravimo bolj radostno?

Veliko je načinov, kako v skrbno služenje vnesemo več radosti. Sledi nekaj predlogov.

1. Razumite svoj namen v skrbnem služenju. Veliko je razlogov za skrbno služenje. Bog je rekel, da je njegovo delo in slava, da bi človek prejel nesmrtnost in večno življenje (Moses 1:39). Ko sprejmemo povabilo predsednika Russella M. Nelsona, naj drugim pomagamo na poti zavez, lahko najdemo radost v tem, da sodelujemo v Božjem delu.⁴ (Več o namenu skrbnega služenja gl. »Ministering Principles: The Purpose That Will Change Our Ministering«, Liahona, jan. 2019.)

2. Pri skrbnem služenju naj gre za ljudi, ne za naloge. Predsednik Thomas S. Monson nas je pogosto opomnil: »Nikdar ne dopustite, da bi bila težava, ki jo je treba razrešiti, pomembnejša od tega, da bi izkazali ljubezen.«⁵ Pri skrbnem služenju gre za ljubezen do ljudi, ne za stvari, ki jih je treba narediti. Ko se bomo učili ljubiti, kakor je Odrešenik, bomo bolj odprti za radost, ki izhaja iz služenja drugim.

3. Skrbno služenje naj bo preprosto. Predsednik M. Russell Ballard, vršilec dolžnosti predsednika zbora dvanajstih apostolov, nam pravi: »Po preprostih in majhnih stvareh se zgodijo velike stvari. /…/ Naša majhna in preprosta dejanja prijaznosti in služenja bodo ustvarjala življenje, polno ljubezni do nebeškega Očeta, predanosti delu Gospoda Jezusa Kristusa in občutka miru ter radosti, vsakič ko bomo nekomu pomagali.«⁶

4. Skrbnemu služenju odvzemite stres. Ni vaša odgovornost, da skrbite za odrešitev drugega. To je med tem posameznikom in Gospodom. Naša odgovornost je, da jih ljubimo in jim pomagamo, da se obrnejo k Jezusu, ki je njihov Odrešenik.

Jesus with children

DEL PARSON: KRISTUS IN OTROCI V MORMONOVI KNJIGI

Ne odlašajte z radostjo služenja

Ljudje se včasih obotavljajo, da bi prosili za potrebno pomoč, zato bo naše ponujeno služenje morda prav tisto, kar potrebujejo. Toda če se ljudem vsiljujemo, tudi ni rešitev. Dobra zamisel je, da prosimo za dovoljenje, preden skrbno služimo.

Starešina Dieter F. Uchtdorf iz zbora dvanajstih apostolov je pripovedoval o materi samohranilki, ki je dobila norice – in potem so zboleli še otroci. V sicer čistem domu sta nastala direndaj in nesnaga. Umazana posoda in perilo sta se kopičila.

V trenutku, ko se je počutila popolnoma nemočno, sta na vrata potrkali sestri Društva za pomoč. Nista rekli: »Povej nama, ali lahko pomagava.« Ko sta videli situacijo, sta planili v akcijo.

»Pospravili sta nered, v dom prinesli luč in čistočo ter poklicali neko prijateljico, da je prinesla nekaj zelo potrebne špecerije. Ko sta svoje delo naposled končali in se poslovili, sta to mlado mater pustili v solzah – v solzah hvaležnosti in ljubezni.«⁷

Tako darovalki kot prejemnica so občutile toplino radosti.

V življenju razvijajte radost

Več radosti, miru in zadovoljstva lahko razvijemo v življenju, bolj se bomo pri skrbnem služenju lahko razdajali. Radost prinaša Sveti Duh (gl. Gal 5:22 in NaZ 11:13). To je nekaj, za kar lahko molimo (gl. NaZ 136:29) in prikličemo v življenje. Sledi nekaj zamisli, kako v življenju razvijamo radost:

1. Štejte blagoslove. Ko premišljujete o svojem življenju, v dnevnik napišite to, s čimer vas je Bog blagoslovil.⁸ Opazite dobro okrog sebe.⁹ Bodite pozorni na stvari, ki vas zadržujejo pred tem, da bi občutili radost, in zapišite načine, da bi jih bolje razrešili ali razumeli. Med to veliko nočjo si vzemite čas, da se močneje povežete z Odrešenikom (gl. NaZ 101:36).

2. Vadite čuječnost. Radost lažje občutite v trenutkih tihega premišljevanja.¹⁰ Tiho prisluhnite tistemu, kar vam prinaša radost (gl. 1 Krn 16:15). Čas, stran od medijev, je včasih potreben, zato da vadite čuječnost.¹¹

3. Ne primerjajte se. Rečeno je bilo, da nas primerjanje oropa radosti. Pavel je posvaril tiste, ki »so namreč nespametni, ker sami sebe po sebi merijo in se primerjajo sami s seboj« (2 Kor 10:12).

4. Prizadevajte si za osebno razodetje. Odrešenik je učil, da bomo, če bomo prosili, prejeli razodetje za razodetjem, znanje za znanjem, da bomo lahko spoznali skrivnosti in miroljubne stvari, tisto, kar prinese radost, tisto, kar prinese večno življenje (NaZ 42:61).

Klic k dejanjem

Kako bi zaradi skrbnega služenja v življenju lahko postali še bolj radostni?

Opombe

1. »Joy«, en.oxforddictionaries.com

2. Russell M. Nelson, »Radost in duhovno preživetje«, 186. jesenska generalna konferenca, okt. 2016, 87–90.

3. Jean B. Bingham, »Skrbno služimo, kakor je Odrešenik«, 188. spomladanska generalna konferenca, apr. 2018.

4. Gl. Russell M. Nelson, »Ko gremo skupaj naprej,« Liahona, apr. 2018, 4–7.

5. Thomas S. Monson, »Naj bo potovanje radostno«, 178. jesenska generalna konferenca, okt. 2008, 95–99.

6. M. Russell Ballard, »Radost služenja,« 181. spomladanska generalna konferenca, apr. 2011, 49–50.

7. Gl. Dieter F. Uchtdorf, »Po evangeliju živite radostno«, 184. jesenska generalna konferenca, okt. 2014, 130–133.

8. Gl. Henry B. Eyring, »O, pomnite, pomnite«, 177. jesenska generalna konferenca, okt. 2007, 79–82.

9. Gl. Jean B. Bingham, »Da boste lahko imeli polnost radosti«, 187. jesenska generalna konferenca, okt. 2017, 96–99.

10. Dieter F. Uchtdorf, »Kaj je najpomembnejše«, 180. jesenska generalna konferenca, okt. 2010, 20–23.

11. Gl. Gary E. Stevenson, »Duhovni mrk«, 187. jesenska generalna konferenca, okt. 2017, 50–54.

Načela v tem članku lahko uporabimo v vsakdanjih odnosih, vendar so namenjena skrbnim bratom in sestram pri njihovih prizadevanjih, da bi blagoslovili posameznike in družine, ki so jim dodeljeni.