Naš dom, naša družina
Najin sin je sin nebeškega Očeta
Avtorica živi v Arizoni v ZDA.
Na misel so mi prišle besede, ki niso bile moje: »Ali misliš, da ga imaš rajši kot jaz?«
Fotografija avtorice s sinom
Najin ljubi sinček Hayden je prišel na svet moder, ni dihal in se je boril za življenje. Ni jokal. Ni se premikal.
Ko so zdravniki in medicinske sestre tekali po bolnišnični sobi, sem vedela, da je nekaj hudo narobe. Moj mož in moj oče sta Haydnu hitro dala duhovniški blagoslov, nakar so ga naglo odpeljali na oddelek za intenzivno nego. Kmalu so mu postavili diagnozo redke srčne okvare. V nekaj dneh je prestal več operacij srca.
Hayden je zaradi čudežne moči duhovniških blagoslovov, postov in molitev premagal vse in preživel. Bila sva presrečna, da sva sina prinesla domov in smo začeli s skupnim življenjem.
Hayden je v naša življenja prinesel neizmerno radost. Zanj sva ljubeče skrbela in ga občudovala. Toda sčasoma me je začelo skrbeti, da se ne razvija po pričakovanjih. Čeprav so naju specialisti prepričevali, da bo sčasoma to nadoknadil, sem čutila kljuvajočo tesnobo, ko sem si prizadevala pomagati sinu.
Z možem sva raziskovala Haydnovo bolezen, da bi izvedela vse, kar lahko. Delala sva vse, kar so nama naročili zdravniki. Vendar napredka ni bilo.
Postajala sem utrujena in razdražena. Očeta v nebesih sem prosila, naj mi pomaga najti nekoga, ki bi Haydnu lahko pomagal, vendar pomoči ni bilo. Stanje se mu je poslabšalo. Začel je dobivati napade. Bilo naju je strah. Mislila sva, da ga izgubljava.
Nekega večera sem bila dolgo pokonci, ker sem iskala odgovore. Haydnu sem napisala pismo. Povedala sem mu, kako rada ga imam in kako močno si prizadevam, da bi mu olajšala življenje. Obljubila sem mu, da si bom do konca svojega življenja prizadevala, da bi mu priskrbela pomoč, ki jo potrebuje.
Za trenutek sta me prevzela razočaranje in negotovost. Pokleknila sem in Očeta v nebesih vprašala: »Zakaj?« Mislila sem, da mi je sina poslal, ker je vedel, da mu nikoli ne bom nehala skušati pomagati. Zakaj torej ne najdem odgovorov? Zakaj je vsak nov zdravnik in vsako novo zdravljenje vodilo v še eno slepo ulico? Ali nebeški Oče Haydna nima rad?
Nikoli ne bom pozabila tistega trenutka. Nenadoma me je prevzel neizmeren občutek ljubezni. Na misel so mi prišle besede, ki niso bile moje: »Jerlyn, ali misliš, da ga imaš rajši kot jaz?«
Otrpnila sem. Čas se je ustavil. Solze so mi tekle po licih, a ne zaradi razočaranja kot prej, temveč zaradi upanja, razumevanja in ljubezni.
V tistem trenutku se je vse spremenilo. Srce se mi je omehčalo. Moja vprašanja so postala drugačna. Zdaj razumem, da ima Oče v nebesih Haydna rad s popolno ljubeznijo. Hayden je bil poslan sem v telo, ki ustreza njegovim potrebam in priložnostim za rast in učenje. Ima edinstvene sposobnosti in izzive, prav kot vsak od nas. Spoznala sem, da so otroci s posebnimi potrebami dragoceni in ljubljeni otroci nebeškega Očeta, ki imajo tu na zemlji posebno poslanstvo.
Z možem ves čas dobivava odgovore in blagoslove, vendar prihajajo ob Gospodovem času, ne najinem. Usmerili so naju do pravih knjig, terapij, šol in učiteljev, ki Haydnu pomagajo do uspeha v zemeljskem življenju. Prizadevava si iskati pot, ki jo je Oče v nebesih pripravil za Haydna, namesto poti, po kateri sva midva hotela, da bi hodil. Delava vse, kar je v najini moči, da bi Haydnu pomagala doseči njegov božanski potencial in živeti življenje, ki ga je nebeški Oče začrtal zanj. Načrt nebeškega Očeta razumeva zdaj toliko jasneje, da razumeva, da je bil Hayden njegov, preden je bil najin.