Ko izgubite pogum

V življenju imamo vzpone in padce. Ko smo na tleh, se včasih sprašujemo, kaj dela Bog – zakaj ljubeči Oče dopušča, da se to dogaja? V tem kočljivem položaju se lahko celo vprašamo: »Ali je Bogu sploh mar zame?«

V situacijah, kot je ta, se mi zdijo koristni naslednji odlomki iz svetih spisov:

• Ps 8:4–5: »Kaj je človek, da se ga spominjaš? /…/ Naredil si ga malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal.«

• Jn 10:14: Jezus je v življenju na zemlji sebe opisal kot »dobrega pastirja« in dodal: »Poznam svoje [ovce].«

• Moses 1:39: Tole je eden mojih najljubših verzov, v katerih je Gospod preroku Josephu Smithu razodel svoj namen. Rekel je, da je njegovo delo in slava to, da ljudje prejmejo nesmrtno in večno življenje, s čimer je poudaril svoje zanimanje za nas kot posameznike.

• Lk 7:11–16: To poročilo nas ne uči le o Odrešenikovi moči nad smrtjo – primeren opomin v tem velikonočnem obdobju – temveč meni pomeni najboljši vzor tega, kako močno se zaveda vsakega od nas. Od vseh Jezusovih čudežev jih je malo tako pozornih in sočutnih, kot je pomoč vdovi iz Naina. Kot razkrivam v svojem članku (gl. str. 12), to poročilo ponazarja Odrešenikovo zanimanje in ljubezen do vsakega od nas.

Keith Wilson

izredni profesor, Univerza Brighama Younga