“Ewi Wāween an Kadkad eo Am̧ Ekwojarjar Jelet En̄jake in Ruwainene im Erom̧ ,” Liaona, M̧aaj 2023.
Ewi Wāween an Kadkad eo Am̧ Ekwojarjar Jelet En̄jake in Ruwainene im Erom̧
Ilo ad kaorōk jemjera eo ad ippān Anij im ad mour in rikaloor n̄an Jisōs Kraist, jemaron̄ loe lan̄lon̄ ilo kadkad eo ad ekwojarjar, bōk en̄jake in ruwainene indeeo, im juon iien tōpar un eo ad ekwojarjar.
The American Psychological Association ej kwaļo̧k bwe meļeļein en̄jake in ruwainene ej “en̄jake eo n̄e rej bōk ak kōmālim eok jān juon kurup.”1
Men eo ekaburom̧ōjm̧ōj in, bwe ejjab aolep kōj jej en̄jake juon mejatoto in ruwainene in im ilo jet iien jej kajjieon̄ n̄an ukōt lukkuun wōn kōj n̄an aer maron̄ wōnm̧aeik kōj. “Kōj aolep jekōņaan erom̧ āinwōt ro jet,” Joanna Cannon ekar kōmeļeļe, juon British psychiatrist. “N̄an maron̄ kōm̧m̧ane men in, ekkā ad kwaļo̧k wōn kōj ilo wāween ko roktak, ekkar n̄an ta ko ipelaakid im wōn ro jej pād ippāer. Emaron̄ lōn̄ kain ‘m̧wil’ kōn kōj make—n̄an jikin jerbal, ilo m̧weo, ak aaet ilo online.”2
Eaorōk n̄an keememej bwe ewōr oktak ikōtaan erom̧ āinwōt im en̄jake ruwainene. Brené Brown, juon American researcher im author, ekar etale: “Erom̧ āinwōt im en̄jake ruwainene rejjab juon wōt. Ilo m̧ool, erom̧ āinwōt ej juon apan̄ n̄an kobatok. Erom̧ āinwōt ej lale kōn oktak im erōm juon eo koj aikujin bwe ren maron̄ bōke kwe. En̄jake ruwainene, ilo bar juon wāween, ejjab kōtļo̧k bwe kwon kaoktak won kwe; ej kotļo̧k bwe en kwaļo̧k won lukkun kwe.”3
Jeļā kōn kadkad eo ad ekwojarjar eaorōk n̄an unleplep in ad en̄jake ruwainene; jenaaj bōk ad iien im kijejeto n̄an ukōt kōj make n̄an en̄jake aer wōnm̧aeik kō ilo jikin ko me rejjab kautiej ak juon wōt ippān piktokid indeeo. Eļapļo̧k, ijo jej kāālet n̄an en̄jake ruwainene emaron̄ tōl n̄an oktak ko ilo aorōkid im m̧wil ilo ad ļoori iminenen ko im jon̄ak ko an kurup eo. Ilo iien aitok, ijo jej kāālet n̄an en̄jake ruwainene enaaj jelet wōn ro jej erom̧.
Ilo iien ekadu, kaorōk kadkad ko ad rekwojarjar ejelet ijo jej ikdeleel n̄an en̄jake ruwainene, im jikin eo jej kāālete n̄an en̄jake ruwainene ej tōl n̄an wōn eo jenej lukkuun erom̧.
Kadkad Ko Ad ReKwojarjar
Jekar mour ippān Anij ilo mour eo m̧okta (lale Katak im Bujen Ko 93:29; 138:55–56). Kar kōm̧anm̧an kōj ilo wāween wōt E—jimōr em̧m̧aan im kōrā (lale Jenesis 1:27). Ekar kōooj juon karōk n̄an kō n̄an erom̧ āinwōt E (lale Katak im Bujen Ko 132:19–20, 23–24). Karōk in m̧ōņōņō eo An ekoba kōj ilo ad itok n̄an laļ in n̄an bōk ānbwin, bōk jeļāļo̧kjen, im āliktata jepļaak n̄an m̧weo im̧ōn Jemed n̄an mour Ippān ilo lan̄lōn̄ indeeo (lale 2 Nipai 2; 9; Ebream 3:26). Anij eaar kean̄, “En̄iin ej jerbal eo Aō im aiboojoj eo Aō—n̄an kakūrm̧ool jab wabanban im mour indeeo an armej” (Moses 1:39). Aaet, jej jerbal eo An im An aiboojoj! Menin ej ba juon men kōn jon̄an aorōkid im tokjed Ippān.
Ilubwiljin bilien armej ro ilo laļin, jet remaron̄ loe bwe epen n̄an tōmak bwe Anij ej ļōmņak kōn kōj kajjojo. Ij kam̧ool bwe E jeļā kajjojo iaad im ej barāinwōt jeļā ta eo kwoj kōm̧m̧ane, ia eo jej pād ie, im aaet, “aolep ļōmņak ko im kōttōpar ko an [bōro]” (Alma ,18:32). Ejjab wōt “ewōr bōnbōnier n̄an” Anij (Moses 1:35) ak barāinwōt iakwe eo weppān jān E (lale 1 Nipai 11:17).
Kōn iakwe eo An eweppān n̄an kōj, Jemedwōj Ilan̄ ekōņaan kwaļo̧k aolep ta ko ewōr Ippān n̄an kōj (lale Katak im Bujen Ko 84:38). Ālkin aolep men, kōj jej leddik im laddik ro Nejin. Ej kōņaan bwe jen erom̧ āinwōt E, kōm̧m̧ani men ko E ej kōm̧m̧ani, im en̄jake m̧ōņōņō eo Ej en̄jake. N̄e jej kōpeļļok buruōd im kōļmenļo̧kjen ko ad n̄an m̧ool in, “Jetōb ej make kōnnaan ñan ad, bwe kōj ro Nejin Anij: Im eḷaññe ro nejin, innām ri jolōt; ri jolōt an Anij” (Romans 8:16–17).
Oktak ko ilo Mour in
Ilo mour eo m̧okta, jaar etetal ippān Anij, ron̄ Ainikien, im en̄jake iakwe eo An. Em̧ōj ad eļļā jān nuknuk ron̄ōl eo n̄an mour in. Ejako kiiō ad keememej mour eo ad m̧okta. Wāween ko ilo mour in wabanban in ekōm̧m̧an bwe en pen ad en̄jake piktokied ko ad rekwojarjar im en̄jake ruwainene eo jekar m̧ōņōņō kake ilo m̧weo im̧ōd ilan̄.
N̄an waanjon̄ak, n̄e eļap ad mije oktak ko ad kōn bōran̄ im peļaakid emaron̄ juon apan̄ n̄an jemjera eo ad ippān Anij. Rijum̧ae eo ej kajjeon̄ n̄an kōjerbale oktak kein n̄an kapok kōj jān baamle eo ad ekwojarjar me jejeļā kake. Jej bōk ta ko ro jet rej ba kōn kōj im jet iien kajidede kōn kōj make. Ejjeļo̧k bōd ilo pukōt kadkadid ippān ro jet pedped ioon m̧wil ko an laļin; ilo m̧ool, jet iaad jej loe m̧ōņōņō im jipan̄ jān ro me eiten jon̄an wōt juon paaktokier im en̄jake ko aer āinwōt kōj. Bōtaab, jej meļo̧kļo̧k lukkuun kadkad eo ad āinwōt ajri ro nejin Anij, jemaron̄ jino mijak, jab lōke, ak en̄jake utiej jān ro roktak jān kōj. M̧wil kein remaron̄ tōl n̄an jepelļo̧k, kalijōkļo̧k, im aaet kakkure (lale Moses 7:32–33, 36).
N̄e jej keememej jolet eo ad ekwojarjar, ad oktak jān doon ej bōktok aiboojoj im m̧weie n̄an mour eo ad. Jej kalimjōk doon āinwōt būratōr im sister ro, jekdoon oktak ko. Jej itok n̄an kauteij im ekkatak jān doon. Jej niknik n̄an leļo̧k jipan̄ kōn jikin bwe ro jet ren en̄jake ruwainene, eļaptata n̄e m̧wil ko im en̄jake ko aer rej oktak jān kōj. Jej en̄jake kam̧m̧oolol n̄an Anij kōn kōm̧anm̧an ko An rellōn̄.4
Men̄e ad bōran̄ im peļaakid ejelet en̄jake ko ad ilo mour in, ejjab kwaļo̧k kadkadid. Jej ajri ro nejin Anij kōn maron̄ eo n̄an erom̧ āinwōt E.
En̄jake Ruwainene ilo Jisōs Kraist
Ilo ad jeļā bwe jenaaj kar jelmae apan̄ ko ilo mour in, Anij ekar kōpooj im jilkintok eo Nejin, Jisōs Kraist, n̄an jipan̄ anjo̧ ioon apan̄ kein. Kraist ej letok jipan̄ n̄an kōj n̄an bar kalōk jemjera eo kar ad ippān Anij ilo mour eo m̧okta. Āinwōt an Kraist kar kōmeļeļeik, “N̄a iaļ eo, im m̧ool eo, im mour eo: ejjeļo̧k armej ej itok n̄an Jema, eļan̄n̄e jab kōn Eō” (Jon 14:6; lale bāinwōt Jon 3:16–17).
Kraist iien otemjej ekōņaan jipan̄ kōj. Jej ruwainene n̄an E (lale 1 Korint 6:20), im E kōņaan bwe jen etaļ n̄an Ippān. Ilo naan ko An make, “Itok n̄an Eō kōn aolepān būruōm̧, im Inaaj bōk eok.” (3 Nipai 2:24).
Kōn menin, ewi wāween ad itok n̄an Kraist kōn aolepān būruer?
Kein kajuon, jej bōke āinwōt ad Rilo̧mo̧o̧r im Ripinmuur. Jej kile em̧m̧an ko an Anij, ad jebwābwe im wōtļo̧k, im ad lukkuun pedped ioon Jisōs Kraist n̄an bōk lo̧mo̧o̧r. Jej ikdeleel n̄an jeļā kōn Etan (lale Mosaia 5:7–8) im kōņaan bwe jen rikaļoor ro An “aolep bwe in raan ko ad” (Mosaia 5:5).
Kein karuo, jej itok n̄an Kraist kōn eļap un ilo buruōd ilo ad kōm̧m̧an im kōjparok bujen ko rekwojarjar ippān Anij (lale Aiseia 55:3). Bujen ko rej kōm̧m̧an jān kōjparok im m̧ōņōņō kōn kain̄i ko an gospel eo an Jisōs Kraist kōm̧m̧an jān maron̄ eo an Priesthood.
Kōm̧m̧an im kōjparok bujen ko rej jab wōt kapen kōj ippān Anij im eo Nejin ak ej barāinwōt koneeke kōj ippān doon. Jet iiō ko remootļo̧k, ikar loļo̧k Costa Rice ippān baamle eo aō im kar pād ilo iien kwojkwoj an juon iaan Mōn Jar eo ilo jukjuk in pād eo. Ke jekar deļon̄, kar karuwaineneik kōm ilo iakwe jān jet iaan membōr ro. Ilo iien jar eo, jekar al al in kwojkwoj eo ippān juon jarlepju edik uwaan. Jekar lale an priest ro kōpooj kwojkwoj eo im ron̄jake ilo aer ba jar in kwojkwoj eo. Ilo aer kar ajeje pilawe im dān eo n̄an kōm, ikar en̄jake aō obrak kōn iakwe eo an Anij n̄an kajjojo armej in bujen rein. Ijan̄in kar jeļā kajeer m̧okta jān iien jar eo ak ikar en̄jake bōro kuk im juon wōt ippāer kōnke kōm kar aolep kōm̧m̧an im kar kajjieon̄ kōjparok juon wōt kain kallim̧ur n̄an Anij.
N̄e jej kōm̧m̧an im kajjieon̄ kōjparok bujen ko rekwojarjar ippān Anij, jej jino ad en̄jake ruwainene eļap jān jon̄an eo jemaron̄ bōke ilo ad kobalok ippān jabdewōt kurup ilo laļin ak me an jidik wōt iien.5 Kom̧ “jab bar ruwamāejet im ri ito-itak, a kom̧ citizen ippān ro rem̧m̧an, im kom̧ nukun Anij” (Epesōs 2:19).
Ij kile bwe jet iaad, kōn jekjek ko ilo mour in, eban wōr iien em̧m̧an n̄an bōke aolep kain̄i ko im kōm̧m̧ani aolep bujen ko an mour in.6 Ilo jet wāween, Anij ej kajjitōk ippād n̄an kōm̧m̧ane “aolep ijo jemaron̄” (2 Nipai 25:23) n̄an kōm̧m̧ane im kōjparok bujen ko repojak n̄an kōj. E ej kallim̧ur n̄an letok n̄an kōj juon iien em̧m̧an n̄an bōke jabdewōt kain̄i im bujen ko jekar jab bōki ilo mour eo tok juon (lale Katak im Bujen Ko 138:54, 58). E enaaj kōm̧m̧an bwe kōj aolep en jen maron̄ bōk aolep kōjeraam̧m̧an ko An n̄an aolep ajri ro Nejin (lale Mosiah 2:41).
Erom̧ āinwōt Jemedwōj Ilan̄ im Jisōs Kraist
Anij ej m̧ōņōņō n̄e jej en̄jake iakwe in, ippān doon, im kajoor ej itok jān juon m̧wilaļ in en̄jake ruwainene Ippān, eo Nejin, im ro rej ļoore Er. Bōtaab, ewōr an karōk eļapļo̧k n̄an kōj! Ilo An karuwainene kōj n̄an itok āinwōt kōj, lukkuun kōņaan eo an ej n̄an kōj bwe jen erom̧ āinwōt E.
Kōm̧m̧ane im kōjparok bujen ko ejjab wōt jipan̄ kōj en̄jake ruwainene n̄an Anij im Kraist ak ej barāinwōt kōtļo̧k kōj n̄an kajoor eo n̄an erom̧ āinwōt E. (lale Katak im Bujen Ko 84:19–22). Ilo ad kōjparok bujen ko rej ekkeijel wōt ippān kain̄i in lo̧mo̧o̧r im mour indeeo an gospel, kajoor an Anij emaron̄ lutōk tok ilo mour ko ad. Jemaron̄ kalimjōk iaļan bujen eo āinwōt jerbal in ekkatak eo ekwojarjar. Ilo ad kōm̧m̧an im kōjparok bujen ko ippān Anij, jej kamelmel ļōmņak, m̧wil, im iakwe āinwōt An kōm̧m̧ane. Jidik kōn jidik, kōn jipan̄ im kajoor eo An, jemaron̄ erom̧ āinwōt E.
Anij ejan̄nuwaade kōj n̄an kobalok Ippān im eo Nejin n̄an kakūm̧ool “jab wabanban im mour indeeo an armej.” (Moses 1:39). Em̧ōj an letok n̄an kōj kajjojo iien ilo laļ in, menin letok ko an jetōb, im anemkwoj in kālet n̄an kōjerbali ilo jerbal n̄an ro jet. Jej ļaddik im leddik ro Nejin, im E ewōr an jerbal aorōk n̄an kōj n̄an kōm̧m̧ane (lale Moses 1:4, 6).
Bwe jen wājepdik ilo jerbal eo An, jej aikuj jab ļōmņak kōn kōj make im ekkatak n̄an likūt Anij m̧oktata im ekkā n̄an likuti aikuj ko an ro jet im̧aan in ko ad make. Mije aikuj ko an ro jet emenin aikuj kaarmejet eo ad make (lale Katak im Bujen Ko 138:12–13) ak barāinwōt ej letok eļap meļeļein n̄an mour ko ad im letok eļap lan̄ļōn̄ (lale Alma 36:24–26).
Ilo ad bōk koņaad ilo jerbal eo an Anij, jej jab wōt en̄jake ruwainene āinwōt membōr in juon kurup; ak, jej erom̧ ro rem̧ool m̧ōttan Anij im eo Nejin, Jisōs Kraist. Ejjeļo̧k juon en̄jake em̧m̧anļo̧k jān jeļā bwe eļap an Anij lōke kōj n̄an jerbal ippād n̄an bōktok mour indeeo n̄an ro jet.
Jilu Karuwainene Ko
N̄an kōjemļo̧k, ij lewaj jilu karuwainene ko emaron̄ jipan̄ kōj bōk en̄jake lan̄lōn̄ im ejjeļo̧k jem̧ļo̧kin kōn kadkadid im ad en̄jake ruwainene im kōtļo̧k bwe jen tōpar ta eo jenej erom̧ indeeo.
1. Ij karuwainene kōj n̄an kaorōk kadkad ko ad rekwojarjar āinwōt leddik im ļaddik ro nejin Anij. Meļeļein jej likūt aorōkid make ioon kadkad ro jined im jemed indeeo. Jej kappukot n̄an kalōk jemjera eo ad ippān Anij ilo ad jar im ekkatak jeje ko rekwojarjar, kōjparok raan in Jabōt im kabun̄jar ilo tampeļ, im jabdewōt kain m̧akūtkūt ko ej boktok Jetōb Kwojarjar n̄an mour ko ad im kōkajoorļo̧k jemjera eo ad Ippān. Kōtļo̧k bwe Anij en anjo̧ ilo mour ko ad.7
2. Ij karuwainene kōj n̄an bōk Jisōs Kraist āinwōt ad Rilo̧mo̧o̧r im likūt mour in rikaloor eo ad n̄an E ilon̄in aolep men ko ļōmņak kaki. Meļeļein bwe jej bōk iood Etan im jej kōņaan n̄an jeļā kajeed āinwōt rikaloor ro An. Jej kappukot n̄an bōk jeorļo̧k bōd eo An im kajoor eo An kajjojo raan. Jej kōm̧m̧ani bujen ko im kōjparoki. Jej niknik n̄an erom̧ āinwōt E.
3. Ij karuwainene kōj n̄an bōk koņaad ilo jerbal eo an Anij ilo ad jipan̄ ro jet itok n̄an Kraist im bōk mour indeeo. Meļeļe in jej jipan̄ ro jet loe kadkadier ekwojarjar im en̄jake ruwainene. Jej lukkuun kwaļo̧k lan̄ļōn̄ eo jej loe ilo Jisōs Kraist im gospel eo An (lale Alma 36:23–25). Jej niknik n̄an jipan̄ ro jet kōm̧m̧an im kōjparok bujen ko rekwojarjar ippān Anij. Jej pukōt tōl an Anij n̄an jeļā wōn emaron̄ jeraam̧m̧an im elmen kōm̧m̧ani men in.
Ij kallim̧ur bwe ilo ad kaorōk jemjera eo ad ippān Anij im mour in rikaloor eo ad n̄an Jisōs Kraist, jenaaj loe lan̄lōn̄ ilo kadkad eo ad ekwojarjar, bōke en̄jake in ruwainene indeeo, im āliktata tōpar wōn eo jenej erom̧ indeeo.
Jān juon ekōnono ilo juon iien nokon, “Divine Identity, Becoming, and Belonging,” given at Brigham Young University–Hawaii on May 25, 2022.