Seminare ma Inisitituti
Lesona 13: Na Valaauina e Iesu Keriso Aposetolo e Toasefululua


Lesona 13

Na Valaauina e Iesu Keriso Aposetolo e Toasefululua

Folasaga

I Lana galuega faaletino, na valaauina e le Faaola, faauuina, ma tofiaina Aposetolo e toasefululua. Na Ia tuuina atu ia i latou ki o le perisitua, ma na latou mauaina se molimau o Lona mana. I lalo o le taitaiga a le Faaola, na fesoasoani Aposetolo i le taitaiga o le galuega a le Ekalesia ma na saunia mo le taimi o le a le toe i ai o Ia i le lalolagi. O lenei lesona e sailiili ai le pule o le perisitua o le Faaola ma Lona saunia o Aposetolo e taitaia le Ekalesia.

Faitauga Faaopoopo

  • Boyd K. Packer, “O Le Toasefululua,,”Ensign po o le Liahona, Me 2008, 83–87.

  • Edward J. Brandt, “Na Ia Tuuina Mai Foi Nisi e Fai ma Aposetolo,” Liahona, Set. 2001, 32–39.

Fautuaga mo le Aoaoina Atu

Mataio 10:1–8; 16:15–19; 17:1–8; Ioane 15:16

Na tuuina atu e Iesu Keriso ki o le perisitua i Ana Aposetolo

Amata le vasega i le fai atu o fesili nei:

  • E faapefea ona tatou iloa tagata ua i ai le pule e taitai ai i lo tatou alalafaga?

  • Pe mafai faapefea e se tagata na soifua i le vaitaimi o Iesu Keriso ona iloa Lana pule? (O tali talafeagai e aofia ai Lona mana, vavega, ma aoaoga.)

Fai atu i le vasega e mafaufau i le fesili lenei: “Na faapefea, o anafea, ma o ai na maua mai ai e le Faaola le Perisitua Mekisateko?” Ona faasoa atu lea o saunoaga nei a Elder B. H. Roberts (1857–1933) o le Fitugafulu ma Elder Bruce R. McConkie (1915–85) o le Korama a Aposetolo e Toasefululua:

Ata
Elder B. H. Roberts

“O lenei fuaitau [MF&F 107:2–4] o loo faatuina manino mai ai le mea moni o le Perisitua Mekisateko na i ai lava a o lei i ai le Faitaulaga Sili a Mekisateko, ma sa i ai i lalo o le isi igoa, le igoa—‘O le Perisitua Paia e tusa ma le faatulagaga o le Alo o le Atua.’ O lona uiga, o le ituaiga lava lea o le perisitua, le faatulagaga lava lea e tasi o le perisitua, na umia e le Alo o le Atua. Ae o le taimi lea a o lei oo i aso o Mekisateko, Aperaamo, ma le fiaselau o tausaga a o lei fanau mai le Keriso i le lalolagi. … O Iesu, i le taimi lea, na umia lea ua tatou taua nei o le Perisitua Mekisateko a o lei faaali mai i lenei lalolagi, ma e mautinoa lava a o lei faia le lalolagi lava ia, … ae ‘na faapefea, o fea ma o ai’ na ia maua mai ai, e leai se tasi e iloa, vagana ai atonu e oo i le mulimuli, le igoa., ‘o ai.’ E tatau ona Ia, ioe, mauaina mai le Atua” (B. H. Roberts, Improvement Era, Me, 1908, 557).

Ata
Elder Bruce R. McConkie

“Ae tusa ai ma lana galuega faaletino, o Keriso … na mauaina le Perisitua Mekisateko i lenei lalolagi, ma sa faauuina ai i le tofi o le faitaulaga sili, o lea na faia se faataitaiga mo isi ma i mea uma o le Faataitaiga Sili o le faaolataga” {(Bruce R. McConkie, Doctrinal New Testament Commentary, vol. 3 [1973], 157).

Faaali atu pe tusi fesili nei i le laupapa, ma fai i tamaiti aoga e vaai mo tali i le Mataio 10:1–8 ma le Ioane 15:16:

  • O le a le pule na tuuina atu e Iesu Keriso i Ona Aposetolo?

  • O le a le mea e mafai ona latou faia ona o lenei pule?

A maea se taimi talafeagai, valaaulia tamaiti aoga e taitoalua ma se tasi o le vasega e talanoaina mea na latou maua. Ona valaaulia lea o ni nai tamaiti aoga e faasoa mai a latou tali i le vasega. Fesoasoani i tamaiti aoga ia iloa o Iesu na tuuina i Ana Aposetolo le pule o le perisitua e mafai ai e i latou ona fai galuega lava ia na latou vaai o Ia faia.

Valaaulia se tamaitiiti aoga e faitau leotele le Mataio 16:15–19. Fesili atu:

  • Na faapefea ona iloa e Peteru le pule a Iesu? (E ala i faaaliga, le ala lava lea e iloa ai e soo o aso nei Lana pule.)

  • O le a le mea na folafola atu e Iesu e tuu atu ia Peteru?

Valaaulia ni tamaiti aoga e feauauai i le faitauina leotele o le Mataio 17:1–8. Ona fesili atu lea:

  • Aisea na faaali atu ai Mose ma Elia ia Peteru, Iakopo, ma Ioane?

Ina ia fesoasoani i tamaiti aoga e tali lenei fesili, faaali atu saunoaga nei a le Perofeta o Iosefa Samita (1805–44) ma Peresitene Iosefa F. Samita (1838–1918):

Ata
Perofeta o Iosefa Samita

”Na tuuina atu e le Faaola, Mose, ma Elia [Elaia], ki ia Peteru, Iakopo, ma Ioane, i luga o le mauga, ina ua liua i latou i ona luma (Aoaoga a Peresitene o le Ekalesia: Iosefa Samita [2007], 111).

Ata
Peresitene Iosefa F. Samita

“O le Perisitua i lona aotelega o le pule ua tuuina mai i tagata latou te galulue ai mo le Atua. O alii taitasi ua faauuina i soo se vaega o le perisitua, ua i ai lenei pule ua tuuina atu ia te ia.

“Ae peitai o gaoioiga uma e faia i lalo o lenei pule, e ao ona faia i le taimi ma le nofoaga e tatau ai, i le auala e tatau ai, ma mulimuli i le faatulagaga e tatau ai. O le mana e taitaiina ai nei galuega o loo i ai ki o le Perisitua” (Aoaoga a Peresitene o le Ekalesia F. Samita [1998], 230).

Faasino atu tatou te aoao i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 110 na faaali atu foi Mose ma Elia ia Iosefa Samita ma Oliva Kaotui i le Malumalu i Katelani ma tuuina atu ia i laua ki o le perisitua. O lenei faamatalaga i le Mataupu Faavae ma Feagaiga e fesoasoani ia i tatou e malamalama ai i le mea na tupu i le Mauga o Liua. Atonu e te manao e fautua atu i tamaiti aoga e tusi le Mataupu Faavae ma Feagaiga 110:13–16 o se mau-fesootai i autafa i talaane o le Mataio 17:1–8.

Toe tulitatao e ala i le fai atu o fesili nei:

  • Aisea e taua ai mo Aposetolo a Iesu le maua o ki o le perisitua? (Atonu e faaaoga e tamaiti aoga ni upu eseese, ae e tatau ona latou faaleoina mai le mea moni lenei: na tuuina atu e Iesu ki o le perisitua i Ana Aposetolo ina ia latou maua le pule e taitaia ai le Ekalesia a o lei maliu ma pea maea Lona maliu. E mafai ona e faamamafa atu faapea mai se vaaiga faavavau, o ki e taua i le faatuina ma le faatumauina o le tulaga lelei i le Ekalesia a le Alii, ona fesoasoani lea e aumaia le tino ola pea ma le ola e faavavau o tagata.

  • Na faapefea e le aafiaga o Peteru, Iakopo, ma Ioane i le Mauga o Liua ona fesoasoani e saunia ai i latou e taitaia le Ekalesia ina ua mavae le maliu o le Faaola?

Atonu e te manao e faamatala atu faapea i le Mataio 18:18–19 tatou te aoao ai o ki o le perisitua na tuuina atu i Aposetolo uma o Iesu.

Mataio 18:21–22; 26:51–56; Mareko 4:35–41; 5:25–43; 9:25–29; Luka 9:51–56; 24:44–48; Ioane 13:4–17; 21:15–17

Na saunia e Iesu Keriso Ana Aposetolo e taitaia le Ekalesia

Tusi le faamatalaga lenei i luga o le laupapa:

A o lumanai Lona maliu, na saunia e Iesu Keriso Ana Aposetolo e taitaia le Ekalesia.

Ona fesili atu lea:

  • O a ni mea atonu na manaomia e Aposetolo a Iesu e aoao ina ia taitaia le Ekalesia?

Kopi nisi po o mau fesootai uma nei i le laupapa:

Mataio 18:21–22

Mataio 26:51–56

Mareko 4:35–41

Mareko 5:25–34

Mareko 5:35–43

Mareko 9:25–29

Luka 9:51–56

Luka 24:44–48

Ioane 13:4–17

Ioane 21:15–17

Tofi tamaiti aoga e galulue taitoalua e suesue se tasi po o le lua o nei fuaitau ma mafaufau po o a mataupu faavae atonu na aoaoina e Aposetolo mai o latou aafiaga ma le Faaola. Ona valaaulia lea o tamaiti aoga e faasoa mai i le vasega mea na latou talanoaina. Atonu e te manao e tusi a latou tali i le laupapa. Ona fai atu lea o fesili tulitatao e pei o [fesili] nei:

  • Aisea e taua ai mo Aposetolo ona aoao i nei mataupu faavae?

  • O faapefea i lou manatu ona saunia e le Faaola Aposetolo o aso nei e auauna atu?

  • E faapefea e le iloaina e taialaina e Iesu Keriso Ana Aposetolo e fesoasoani ia te oe ina ia faalagolago i la latou fautuaga?

Galuega 1:8, 21–22; Mataupu Faavae ma Feagaiga 107:23

O Aposetolo o aso nei e molimau faamaoni atu ia Iesu Keriso

Tau i tamaiti aoga o le Galuega 1 o loo i ai le tala i le filifilia o le sui o Iuta le Sekala, i le maea ai o le toetu o le Faaola. Valaaulia tamaiti aoga e faitau le Galuega 1:21–22 ma faailoa mai mea na manaomia ona agavaa ai le Aposetolo fou.

  • O a mea na manaomia e agavaa ai le Aposetolo fou? (Sa ia “feoai ma i [latou]” ma sa avea ma “molimau … i le toetu [o le Faaola].”)

  • E tusa ai ma le fuaiupu 22, o le a le mea o le a faauuina le Aposetolo fou e fai? (Mafaufau e valaaulia tamaiti aoga e faitau le Galuega 1:8 e faaali atu ai ia i latou o le tofiga lenei na tuuina atu e Iesu ia i latou uma o Ana Aposetolo.)

Fai i tamaiti aoga e iloilo fuaitau nei ma faailoa mai mea e tutusa ai: Galuega 2:22–24, 32; Galuega 3:12–16; Galuega 4:31–33; ma le Galuega 5:29–32. A maea se taimi talafeagai, fai ia i latou e talanoaina mea na latou maua. (Ia mautinoa ua iloa e tamaiti aoga na faataunuuina e Aposetolo la latou tofiga o le avea ma molimau ia Iesu Keriso.)

Valaaulia tamaiti aoga e mafaufau pe faapefea e le tofiga o Aposetolo o aso nei ona atagia mai ai tofiga o Aposetolo anamua. Valaaulia se tamaitiiti aoga e faitau leotele le Mataupu Faavae ma Feagaiga 107:23. Ona fesili lea i le vasega:

  • O le a le aoaoga faavae o loo aoaoina i lenei fuaiupu? (E tatau ona iloa e tamaiti aoga ua tofia Aposetolo e avea ma molimau i le suafa o Keriso i le lalolagi atoa.)

  • Na faapefea ona e matauina Aposetolo o aso nei o faataunuuina lenei tiutetauave?

Valaaulia se tamaitiiti aoga e faitau leotele le saunoaga lenei a Peresitene Boyd K. Packer o le Korama a Aposetolo e Toasefululua.

Ata
Peresitene Boyd K. Packer

Mai tausaga uma ua ou ola ai ma aoao atu ma auauna atu, ma mai le faitau miliona o maila ua ou faimalaga ai i le salafa o le lalolagi, ma i aafiaga uma ua ou maua, e i ai se upumoni maoae ou te fia faasoa atu. O lau molimau lea i le Faaola o Iesu Keriso. …

Ou te tuuina atu lau molimau o loo soifua le Faaola. Ua ou iloa le Alii. O au o Lana molimau. Ua ou iloa Lana taulaga maoae ma le alofa e faavavau mo fanau uma a le Tama Faalelagi. Ou te tuu atu lau molimau faapitoa i le lotomaualalo atoa ma le mautinoa a’ia’i (“O Le Molimau,” Ensign po o le Liahona, Me 2014, 97).

  • O anafea na e lagonaina ai le mana o le molimau a se Aposetolo ia Iesu Keriso, ma na faapefea ona aafia ai lau molimau?

  • E mafai faapefea ona e iloa o le molimau a Aposetolo o aso nei ia Iesu Keriso e moni? (E tatau ona faailoa mai e tamaiti aoga le upumoni lenei: E ala mai le Agaga Paia, e mafai ona ou iloa o le molimau a Aposetolo soifua ia Iesu Keriso e moni. )

Uunaia tamaiti aoga e filifili se molimau ia Keriso na tuuina mai e se Aposetolo o aso nei ma faailoa mai i le agaga tatalo se tasi e mafai ona latou faasoa atu i ai. Uunaia i latou e molimau patino atu o le savali a le Aposetolo e moni.

Faitauga a Tamaiti Aoga

Lolomi