19. poglavje

Govor na gori

Nekega dne je Jezus na pobočju gore ob Galilejskem jezeru učence učil evangelij.

Mt 5:1

Govoril jim je, kako naj živijo, da bodo srečni in da bodo ponovno živeli z nebeškim Očetom. To, kar je učil njih, lahko osreči tudi nas.

Mt 5–7

Jezus je rekel, naj bomo blagi, potrpežljivi in pripravljeni ubogati nebeškega Očeta.

Mt 5:5

Po svojih najboljših močeh bi si morali prizadevati za pravičnost.

Mt 5:6

Odpustiti bi morali ljudem, ki nas prizadenejo oziroma se zaradi njih počutimo slabo. Če bomo mi odpustili njim, bo nebeški Oče odpustil nam.

Mt 5:7

Biti bi morali mirovniki, imeti radi druge in vsem pomagati, da se bodo imeli med seboj radi.

Mt 5:9

Naj nas ne bo strah ljudem spregovoriti o evangeliju oziroma jim pokazati, da imamo radi nebeškega Očeta. Ko nas bodo drugi ljudje videli delati dobro, bodo tudi sami verjeli v Boga.

Mt 5:14–16

Vedno izpolnjujmo svoje obljube.

Mt 5:33–37

In prav kakor bi mi želeli, da bi bili drugi prijazni z nami, bodimo mi prijazni z drugimi.

Mt 7:12

Jezus je rekel, da bomo srečni, če bomo to delali, da nas bo nebeški Oče blagoslovil in ponovno bomo živeli z njim.

Mt 5:2–12