35. poglavje
Usmiljeni Samarijan
Jezus je povedal veliko zgodb oziroma prilik, da bi ljudem pomagal spoznati resnico.
Nekega dne je judovski voditelj Jezusa vprašal, kaj mora narediti, da bo imel večno življenje. Odrešenik ga je vprašal, kaj pravijo sveti spisi. Voditelj je rekel, da mora človek ljubiti Boga in tudi bližnjega. Jezus je rekel, da ima prav. Potem je voditelj vprašal: »Kdo je moj bližnji?«
Jezus je odgovoril tako, da mu je povedal zgodbo. Nekega dne je neki Jud hodil po poti v Jeriho. Razbojniki so ga oropali in pretepli. Skoraj mrtvega so ga pustili na poti.
Kmalu je mimo prišel judovski duhovnik. Videl ga je in šel po drugi strani poti mimo. Ni mu pomagal.
Mimo je prišel še en judovski mož, ki je delal v templju. Videl je ranjenega moža, vendar mu tudi on ni pomagal in je šel mimo po drugi strani poti.
Potem je mimo prišel Samarijan. Judje in Samarijani se niso razumeli. Ko pa je Samarijan videl moža, se ga je usmilil. Oskrbel mu je rane in ga oblekel.
Lk 10:33–34; Jn 4:9; Bible Dictionary, Samaritans, str. 768
Samarijan je moža odpeljal v gostišče in zanj skrbel do naslednjega dne. Ko je Samarijan moral iti, je gostilničarju dal denar in mu naročil, naj za moža poskrbi.
Ko je Jezus to zgodbo povedal, je judovskega voditelja vprašal, kateri od treh mož je bil bližnji ranjenemu.
Voditelj je rekel, da je bil Samarijan, ker je možu pomagal. Jezus je judovskemu voditelju rekel, naj bo kot Samarijan.