33. poglavje

Prikazovanje v slavi: spremenitev

Jezus je Petra, Jakoba in Janeza odvedel na vrh visoke gore, da bi molil.

Mt 17:1; Mr 9:2; Lk 9:28

Ko je Jezus molil, ga je navdala Božja slava. Njegov obraz je bil svetel kakor sonce. Prikazala sta se mu preroka Stare zaveze po imenu Mojzes in Elija. Govorila sta o njegovi prihajajoči smrti in vstajenju.

Mt 17:2–3; Mr 9:3–4; Lk 9:29–31 (gl. opombo 31a)

Ko je Jezus molil, so apostoli zaspali.

Lk 9:32

Ko so se zbudili, so videli slavo Jezusa Kristusa, Mojzesa in Elije. Slišali so glas nebeškega Očeta, ki je pričeval: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«

Mt 17:5; Mr 9:7; Lk 9:32, 35

Apostoli so se prestrašili in padli na tla. Jezus se jih je dotaknil in jim rekel, naj se ne bojijo. Ko so se uzrli navzgor, nebeških glasnikov ni bilo več. Jezus je apostolom rekel, naj dokler ne bo umrl in vstal od mrtvih nikomur ne povedo, kaj so videli.

Mt 17:6–9; Mr 9:8–9