Ngaahi Talanoa ʻo e Folofolá
Vahe 28: Ko e Toe ‘Alu ‘a e Palōfita ko Siosefa Sāmitá ki Mīsuli: (M ā‘asi-Mē 1832)


Vahe 28

Ko e Toe ‘Alu ‘a e Palōfita ko Siosefa Sāmitá ki Mīsuli

(M ā‘asi-Mē 1832)

ʻĪmisi
Joseph hearing the Lord’s voice

Na‘e foaki ‘e Sīsū kia Siosefa Sāmita ha fakahā. Na‘á Ne tala ange ki ai ‘oku hangē ‘a e Kāingalotú ko ha‘ane fānau iikí. ‘Oku nau kei ako pē. Na‘e tala ange ‘e Sīsū ‘oku totonu ke nau fiefia. ‘Oku totonu ke nau fakamālō‘ia. ‘E hoko ‘a Sīsū ko honau taki.

ʻĪmisi
Saints building a house

Na‘e loto ‘a Sīsū ke fetokoni‘aki ‘a e Kāingalotú ‘iate kinautolu. Na‘á ne loto foki ke nau hanga ‘o tauhi ‘a e kakai masiva ‘iate kinautolú. Na‘e loto ‘a Sīsū ke fetokoni ‘aki ‘ a e Kāingalotú.

ʻĪmisi
Joseph greeting Missouri Saints

Hili ‘a e fakahā ko ‘ení na‘e toe ‘alu ‘a Siosefa ki Mīsuli. Na‘e ui ‘a Mīsuli ko e fonua ‘o Saione. Na‘e ‘alu ‘a Siosefa pea mo e ni‘ihi ‘o hono ngaahi kaume‘á. Na‘e fiefia ‘a e Kāingalotu ‘i Saioné he‘enau mamata kia Siosefá.

ʻĪmisi
Joseph meeting with Saints

Na‘e kole ‘áe Siosefa ki he Kāingalotú ke nau ha‘u ki ha fakataha. Na‘á ne tala ange kiate kinautolu ‘o kau ki he fakahā. Na‘e ‘ilo‘i ‘e he Kāingalotú ko e palōfita ‘a e ‘Otuá ‘a Siosefa.

ʻĪmisi
Jesus speaking to Joseph

‘1 he lolotonga ‘a e fakatahá na‘e hanga ‘e he ‘Eikí ‘o foaki kia Siosefa ha toe fakahā ‘e taha ma‘á e Kāingalotú. Na‘e ‘fiefia ‘a Sīsū ko e lava ‘a e Kāingalotú ke nau fefakamolemole‘akí. Na‘e pehē ‘e Sīsū, ko Au ko e ‘Eikí, kuo U fakamolemole‘i ‘akimoutolu.

ʻĪmisi
Saints harvesting fields

Na‘e foaki ‘e Sīsū ki he Kāingalotú ha fekau fo‘ou. Na‘á Ne pehē kuó Ne hanga ‘o foaki kiate kinautolu ‘a e fonua ‘o Saioné. ‘i he taimi ko ‘ení na‘a‘ Ne fekau ke nau vahevahe ‘iate kinautolu ‘a e fonuá. ‘Oku totonu ke ma‘u ‘e he toko taha kotoa pē ‘a e me‘a ‘okú ne fiema‘ú. ‘E tokoni‘eni ki he Siasi ‘o Sīsū Kalaisí.

ʻĪmisi
Joseph visiting Saints

Hili ‘a e fakatahá, na‘e ‘a‘ahi ‘a Siosefa ki ha Kāingalotu tokolahi ‘i ha kolo lahi kehekehe. Na‘e fiefia ‘a e Kāingalotú ke nau mamata kiate ia. Ko e taimi fakafiefia ‘eni kia Siosefa he na‘à ne ‘ofa ki he Kāingalotú.

ʻĪmisi
Joseph receiving revelation

Na‘e foaki ‘e Sīsū ha fakahā kia Siosefa ‘o kau ki ha kau fefine pea mo e fānaú. Na‘e tala ange ‘e Sīsū ‘oku totonu ke tokanga‘i ‘e he husepāniti kotoa pē ‘a honau ngaahi uaifí. ‘Oku totonu foki ke tokanga‘i ‘e he mātu ‘á ‘a ‘enau fānaú.

ʻĪmisi
Saints visiting widow

‘Oku totonu ke tokanga‘i ‘e he Kāingalotú ‘a e si‘i ha kau fefine ‘oku ‘ikai ke ‘i ai hanau husepānití. ‘Oku totonu foki ke tokanga‘i ‘e he Kāingalotú ‘a e fānau ko ia ‘oku ‘ikai ha‘anau ngaahi tamai pē fa‘eé.

ʻĪmisi
Saints at Bishop’s storehouse

Na‘e tala ange ‘e Sīsū ki he Kāingalotú ‘oku totonu ke nau tānaki ha me‘akai ‘i he fale tuku‘anga me‘akaí. ‘E lava leva ‘e he pīsopé ‘o foaki ki he kakai fiekaiá ha me‘akai mei he fale tuku‘anga me‘akai ko ‘ení.

ʻĪmisi
Joseph and Bishop Whitney traveling

Ko ia na‘e kamata ‘e Siosefa Sāmita mo Pīsope Uitenī ke na toe foki ki Ketilani. Na‘á na heka ‘i ha saliote.

ʻĪmisi
horses getting scared

‘1 ha ‘aho ‘e taha, na‘e ‘i ai ha me‘a na‘á ne fakailifia‘i ‘a na ongo hoosi tohó. Na‘á nau lele vave ‘aupito.

ʻĪmisi
Bishop Whitney lying on ground

Na‘e puna ‘a Siosefa mei he salioté. Na‘e ‘ikai ke lavea. Na‘e toe puna mo Pīsope Uitenī. Na‘e fasi ai ‘a hono va‘é.

ʻĪmisi
Bishop Whitney lying in bed

Na‘e nofo ‘a Siosefa Sāmita pea mo Pīsope Uitenī ‘i ha fale talifononga. Na‘e mālōlō ai ‘a Pīsope Uitenī ‘i ha uike ‘e fā. Na‘e nofo pē ‘a Siosefa mo ia ‘o a‘u ki he sai hono va‘é.

ʻĪmisi
Joseph lying in bed

Na‘e ‘i ai ha taha ‘i he fale talifonongá na‘á ne fakakonahi ‘a e me‘akai ‘a Siosefa. Na‘e puke lahi ‘aupito ai ‘a Siosefa.

ʻĪmisi
Bishop Whitney giving Joseph a blessing

Na‘e kole leva ‘e Siosefa kia Pīsope Uitenī ke ne faingāue ki ai. Na‘e ngāue‘aki ‘e Pīsope Uitenī ‘a e mālohi ‘o e puletapú ke ne tāpuaki‘i ‘a Siosefa. Na‘e sai leva ‘a Siosefa.

ʻĪmisi
Bishop Whitney and Joseph praying

Na‘e fakamālō ‘a Siosefa ki he ‘Otuá koe uhi ko hono fakamo‘oni iá. Ko ia na‘e toki lava ai ‘a Siosefa Sāmita mo Pīsope Ulitenī ‘o ‘alu. Na‘á na foki leva ki ‘api ki hona fāmilí.

Paaki