Ngaahi Talanoa ʻo e Folofolá
Vahe 4: Ko Māteni Hālisi mo e Ngaahi Lau‘i Peesi Na‘e Molé: (1824-1828)


Vahe 4

Ko Māteni Hālisi mo e Ngaahi Lau‘i Peesi Na‘e Molé

(1824-1828)

ʻĪmisi
Joseph walking

Ko e fāmili masiva ‘o Siosefá. Na‘a nau fiema‘u ha pa‘anga. Na‘e loto ‘a Siosefa ke ne tokoni‘i hono fāmilí. Ko ia na‘á ne ‘alu ki he vahefonua Penisilivēniá ke ngāue. Na‘á ne nofo fakataha mo ha tangata ko Misa Hale.

ʻĪmisi
Joseph marrying Emma

Na‘e ‘i ai ‘a e ‘ōfefine ‘o Misa Halé ‘a ia ko hono hingoá ko ‘Ema. Na‘e fe‘iloaki ‘a Siosefa mo ‘Ema. Pea na‘á na fe‘ofa‘aki pea na‘á na mali. Pea na‘á na ō ‘0 nofo fakataha mo e fāmili ‘o Siosefá. Na‘e tokoni ‘a Siosefa ki he‘ene tamai ‘i he ngāue ‘i he faamá.

ʻĪmisi
people on street

Na‘e tokolahi ‘a e kakai na‘a nau ‘ilo‘i ‘oku ‘ia Siosefa ‘a e ‘ū lau‘i peleti koulá. Pea na‘a nau feinga ke nau kaiha‘asi mei ai. Na‘e fakatupu kovi ‘a e kakaí kia Siosefa. Na‘a nau fai ha ngaahi fakamatala loi kau kia Siosefa mo hono fāmilí.

Ne loto ai ‘a Siosefa ia mo ‘Ema ke na hiki. Na‘á na loto ke na ‘alu ki Penisilivēnia. Pea te na nofo ofi ai ki he fāmili ‘o ‘Emá. Ka na‘e ‘ikai ke ma‘u ‘e Siosefa mo ‘Ema ha pa‘anga fe ‘unga ke na lava ‘o ‘alu.

ʻĪmisi
Joseph and Emma meeting Martin Harris

Na‘e ‘i ai ha tangata ko Māteni Hālisi na‘e nofo ofi kia Siosefa Sāmita. Na‘e ‘i ai ‘a e fu‘u faama lahi ‘o Māteni Hālisi. Na‘e lahi ‘a ‘ene pa‘angá. Na‘e ‘ofa ‘a Māteni Hālisi kia Siosefa mo ‘Ema. Ko ia na‘á ne hanga ‘o foaki ha pa‘anga kiate kinaua ke tokoni ki he‘ena hikí. Na‘e ‘alu ‘a Siosefa mo ‘Ema ki Penisilivēnia.

Na‘e kamata leva ‘e Siosefa ke ne liliu ‘a e ngaahi fakamatala ko ia ‘i he ‘ū lau‘i peleti koulá ki he lea faka-Pilitāniá. Na‘e ‘ikai ke ‘ilo‘i ‘e Siosefa ia ‘a hono ‘uhinga ‘o e ngaahi fakamatalá. Ka na‘e tokoni‘i ‘e he ‘Otuá ‘a Siosefa. Na‘á ne ngāue‘aki ‘a e ‘Ulimí mo e Tumemí ke fakamahino ki ai ‘a e ngaahi lea ko ‘ení. Te tau lava ke lau ‘a e ngaahi me‘a ko ia na‘á ne liliú. ‘Oku ui ia ko e Tohi ‘a Molomona.

ʻĪmisi
Martin Harris transcribing

Na‘e ‘alu ‘a Māteni Hālisi ki Penisilivēnia. Na‘á ne tokoni kia Siosefa ki hono liliu ‘o e ‘ū lau‘i peleti koulá ki he lea faka-Pilitāniá. Na‘e lau ‘e Siosefa ‘a e fakamatala mei ‘ū lau‘i peleti koulá kae hanga ‘e Māteni Hālisi ‘o tohi. Na‘e hanga ‘e Siosefa mo Māteni Hālisi ‘o liliu ‘a e lau‘i peesi ‘e 116 ‘i he Tohi ‘a Molomoná.

ʻĪmisi
Martin Harris asking for manuscript

Na‘e loto ‘a Māteni Hālisi ke ne ‘alu mo e ‘ū lau‘i peesi ko ‘eni ‘e 116 ki ‘api. Na‘á ne loto ke sio ai hono fāmilí. Ko ia na‘e fehu‘i ‘e Siosefa ki he ‘Eikí pē ‘e lava ke ‘ave ‘e Māteni ‘a e ‘ū lau‘i peesi ko ‘ení ki ‘api. Na‘e tali ange ‘e he ‘Eikí, ‘ikai. Na‘e toe kole ‘e Siosefa. Ka na ‘e toe tali ‘ikai mai pē ‘a e ‘Eikí.

ʻĪmisi
Joseph and Martin Harris

Na‘e kei loto pē ‘a Māteni ke ‘alu mo e ‘ū lau‘i peesi ko ‘ení ki ‘api. Ko ia na‘e toe kole ‘e Siosefa. Pea na‘e tali mai heni ‘e he ‘Eikí ‘e lava ke ‘alu ‘a Māteni mo e ‘ū lau‘i peesi ko ‘ení ki hono ‘api. Na‘e tala ange ‘e he ‘Eikí ‘e lava ‘e Māteni ke ne fakahā ‘a e ‘ū lau‘i peesi ko ‘ení ki hono fāmilí. Ka ‘e ‘ikai ngofua ke ne toe fakahā ia ki ha kakai kehe.

ʻĪmisi
Martin Harris with pages

Na‘e palōmesi ‘a Māteni ‘e talangofua ki he ‘Eikí. Ko ia na‘á ne ‘ave ‘a e ‘ū lau‘i peesi ko ‘ení ki ‘api. Na‘á ne fakahā ia ki hono fāmilí. Ka na‘e ‘ikai te ne tauhi ‘a ‘ene palōmesí. Na‘á ne hanga ‘o fakahā ‘a e ngaahi peesi ko ‘eni ki ha ni‘ihi kehe. Pea na‘á ne toki fufuu‘i leva ‘a ‘ū lau‘i peesi.

ʻĪmisi
Martin Harris

‘I he toe foki atu ‘a Māteni ke to‘o mai ‘a e ngaahi lau‘i peesi ko ‘ení. Na‘á ne fekumi ‘i he feitu‘u kotoa pē. Ka na‘e ‘ikai te ne ma‘u. Kuo mole ‘a e ‘ū lau‘i peesí ia.

ʻĪmisi
Joseph pondering

Na‘e hoha‘a ‘aupito ‘a Siosefa ki he ngaahi lau‘i peesi ko ‘eni kuo molé. Na‘e ‘ikai te ne toe lava ke mohe.

Na‘e folofola ‘a Sīsū kia Siosefa. Na‘á ne tala ange ki ai kuo fai ‘e Māteni Hālisi ha me‘a kovi. Na‘e palōmesi ange ‘a Māteni ‘e talangofua ki he ‘Eikí, ka na‘e ‘ikai te ne tauhi ‘a ‘ene palōmesí. Ko ‘eni kuo mole ‘a e ‘ū peesi ko ‘eni mei he Tohi ‘a Molomoná. ‘E ‘ikai lava ‘a Māteni Hālisi ke toe tokoni ki hono liliú.

ʻĪmisi
evil men conspiring

Na‘e pehē ‘e Sīsū ‘oku fiema‘u ‘e Sētane ‘a e ngaahi lau‘i peesi ko ‘eni ‘e I16 kuo molé. ‘Oku ai ‘a e kau tangata kovi ‘oku nau ma‘u ia. He na‘e loto ‘a Sētane mo e kau tangata kovi ko ‘eni ke nau ta‘ofi ‘a e ngāue ‘a e ‘Otuá. Na‘e ‘ikai te nau fiema‘u ke tui ‘a e kakaí ki he Tohi ‘a Molomoná. Na‘e tala ange ‘e Sīsū ‘e ‘ikai lava ‘e Sētane ke ta‘ofi ‘a e ngāue ‘a e ‘Otuá. ‘E ‘ikai lava foki ‘e he kau tangata koví ke nau ta‘ofi ‘a e ngāue ‘a e ‘Otuá.

ʻĪmisi
Joseph envisioning people reading the book

Na‘e tala ange ‘e Sīsū kia Siosefa ke ‘oua na‘a hoha‘a ki he ngaahi talanoa ko ia fekau‘aki pea mo e ngaahi lau‘i peesi kuo molé. He ‘oku toe hiki pē ‘a e ngaahi talanoa tatau ‘i he ngaahi konga kehe ‘o e ‘ū lau‘i peleti koulá. Na‘e tala ange ‘e Sīsū ‘e lava ‘e Siosefa ia ke ne liliú ‘a e konga kehe ‘o e ‘ū lau‘i peletí. Pea ‘e toki lava leva ‘a e kakaí ke nau lau ‘a e Tohi ‘a Molomoná. Te nau lava ke tui ‘oku mo‘oni ‘a e tohí. Te nau ako ki he ongoongoleleí.

Paaki